1. Nyi Yehowa ji mɔ ye sɛntɔwo le wanɔɔ? (Kpɔ foto lɔ hɛnnɛ.)

 MI GBƆ yí mìjinɔ akɔnfanamɛ koɖo mɔdasɛnamɛ soɔ? Mìjeshi ɖoŋci nɔ nyɔbiɔse cɛ. Mìatɛnŋ ado gbe ɖaɖa nɔ Yehowa Mawu. Eyi Yehowa ji mɔ mìawanɔ. Éji mɔ mìwo le donɔ gbe ɖaɖa blaŋblaŋ, émɔ mìwo “ŋgbe ɖote kwifan wawa gbeɖe o.” (1 Tɛs. 5:17) Mìatɛnŋ adonɔ gbe ɖaɖa ni fafɛɖe yί abiɔɛ mɔ yɛ le dasɛ mɔ nɔ mì le mìwo gbe pleŋ mɛ. (Elo. 3:5, 6) Ci Yehowa nyi xomɛvunɔɔ, émɔ mìwo atɛnŋ adonɔ gbe ɖaɖa nɔ ye zenɛni ci edro mì.

2. Nyi mìakpɔ le nyɔta cɛ mɛɔ?

² Ci Yehowa mɔ mìwo le donɔ gbe ɖaɖa yeɔ, ejɔ ji nɔ mì. Ci enuwo sugbɔ le kɔ nɔ mì mìawaɔ, defanɔ gbɔxwe mìakpɔ gamɛ ado gbe ɖaɖa o. Mìgbejinɔ mɔ mìwo gbedoɖawo anyɔnɔ doji. Mìdo akpe mɔ ŋsɛndoamunyɔ koɖo mɔdasɛnamɛwo sugbɔ le Enuŋwlɛŋwlɛ lɔwo mɛ. Le nyɔta cɛ mɛɔ, mìakpɔ enu ci mìatɛnŋ akpla so Yesu Kristo gbɔ so lé mìawɛ yí aɖo gamɛ ɖe ɖɛ asɔ donɔ gbe ɖaɖa. Mìagbexo nuxu so enuvevi amatɔn nu ciwo mìasɔ do mìwo gbedoɖaɖawo mɛ keŋ nɔ woanyɔnɔ doji.

3. Nyi Yesu nya so gbedodoɖa nuɔ?

³ Yesu nya mɔ mìwo gbedoɖawo le veviɖe nɔ Yehowa. Gbɔxwe ava nyigban jiɔ, ékpɔ yí Dalɔ ɖo yi sɛntɔ ŋsu koɖo nyɔnu egbejinɔtɔwo gbedoɖawo ŋci. Le kpɔwɛ mɛ, Yesu le koɖo Dalɔ hwenu eɖo Ana, Davidi, Elize koɖo  yi sɛntɔ egbejinɔtɔ buwo gbedoɖawo ŋci. (1 Sam. 1:10, 11, 20; 1 Efy. 19:4-6; Eha. 32:5) Eyi taɖo Yesu kpla yi nukplaviwo mɔ, wo le donɔ gbe ɖaɖa blaŋblaŋ koɖo kankandoji.—Mt. 7:7-11.

4. Nyi Yesu gbedoɖawo kpla mìɔ?

⁴ Gbedoɖa ciwo Yesu wa nɔ Yehowa nyi kpɔwɛ nɔ yi nukplaviwo. Yesu donɔ gbe ɖaɖa blaŋblaŋ le yi kunuɖeɖedɔ lɔ mɛ. Yesu devonɔ o, yí amɛ sugbɔ vanɔ gbɔ, eyi taɖo eɖo aɖo gamɛ ɖe ɖɛ nɔ gbedodoɖa. (Mk. 6:31, 45, 46) Éfɔnnɔ zan keŋ akpɔ gamɛ ado gbe ɖaɖa yiɖekɛ. (Mk. 1:35) Hweɖekanuɔ, édo gbe ɖaɖa le ezan ɖeka pleŋ mɛ gbɔxwe yí sɔ gbeta vevi ɖeka. (Luiki 6:12, 13) Le ezan ci yí doŋkɔ nɔ Yesu ku mɛɔ, édo gbe ɖaɖa zenɛniɖe keŋ tɛnŋ wa edɔ kpɛtɛkpɛtɛ ci yí le kɔ ni.—Mt. 26:39, 42, 44.

5. Lé mìatɛnŋ awa Yesu tɔ han le gbedoɖa mɛɔ?

⁵ Yesu kpɔwɛ lɔ dasɛ nɔ mì mɔ, nɔ mìgbexa ɖeeɖe can ɔ, mìɖo gbe aji gamɛ yí adonɔ gbe ɖaɖa. Shigbe Yesu nɛɔ, mìaɖonɔ hwenu ɖe ɖɛ nɔ gbedodoɖa. Taŋfuin mìafɔnnɔ zan alo anɔ zanŋte hwɛɖeka keŋ ado gbe ɖaɖa zanmɛ. Nɔ mìwɛkɔ ahan ɔ, anyi mìdadasɛ nɔ Yehowa mɔ enuvevi cɛ ci ena mì jɔ ji nɔ mì. Nɔvinyɔnu Lynne ɖo ŋwi mɔ, hwenu yekpla nu so gbedodoɖa mɔnukpɔkpɔ lɔ nu ŋkɔtɔɔ, yɛ jɔ ji nɔ ye. Énu mɔ, “Ci ŋkpla mɔ natɛnŋ axo nuxu nɔ Yehowa gaɖekpokpuimɛɔ, ena yí ŋkpɔɛ mɔ yɛnyi anyi Xlɔ vevi. Yí ŋgbeji mɔ nawɛ yí anyi gbedodoɖawo anyɔnɔ doji.” Kankandojitɔɔ, ewa ahan nɔ amɛ sugbɔ le mì mɛ. Eyi taɖo mìaxo nuxu so enuvevi amatɔn ciwo mìatɛnŋ asɔ do mìwo gbedodoɖawo mɛ nu.

6. Sɔgbe koɖo Enyɔdasɛ 4:10, 11 ɖe, nyi Yehowa je nɔɔ?

⁶ Kannɔfu Yehowa. Le ŋtegannukpɔkpɔ jiŋ ɖeka mɛɔ, apotru Ʒan kpɔ mɛgan 24 ɖekawo yí wosɛnkɔ Yehowa le jeŋkwi mɛ. Wokanfu Mawu yí nu mɔ, yije “a xɔ kanfukanfu, bubu nana, koɖo hlɔnhlɔn.” (Hlɛn Enyɔdasɛ 4:10, 11.) Mawudɔla egbejinɔtɔwo can ɖo susu sugbɔ ciwo yí taɖo wokannɔfu Yehowa. Wole jeŋkwi mɛ koɖo Mawu yí vajeshi  ɖɛ nywiɖe. Enu ciwo yí ewa na wovajeshi yi nɔnɔmɛwo. Nɔ wokpɔ lé Yehowa le ŋɖe wakɔ doɔ, ena wokannɔfui.—Job 38:4-7.

7. Nyiwo ŋci mìatɛnŋ akannɔfu Yehowa doɔ?

⁷ Mìwo can mìji mɔ mìakannɔfu Yehowa le mìwo gbedodoɖawo mɛ, anunɔ enu ci yí taɖo yi nu jɔ ji nɔ mì ni yí agbenunɔ enu ci yí dɔ mìbuini. Nɔ èhlɛnkɔ Bibla alo èkplɛkɔɔ, tekpɔ akpɔnɔ Yehowa nɔnɔmɛ nywi ciwo yí jɔnɔ ji nɔ eo. (Job 37:23; Rɔm. 11:33) Yi goduɔ, nanu lé èkpɔnɔ nɔnɔmɛ ŋtɔ́wo do nɔ Yehowa. Mìatɛnŋ agbekannɔfu Yehowa nɔ enu ciwo yí ewanɔ nɔ mì koɖo enu ciwo yí ewanɔ nɔ mìwo nɔviŋsu koɖo mìwo nɔvinyɔnuwo. Élenɔ bu nɔ mì yí gbeglɔnnɔ ta nɔ mì.—1 Sam. 1:27; 2:1, 2.

8. Susu ɖewo ciwo yí taɖo mìdonɔ akpe nɔ Yehowa ɔ? (1 Tɛsalonikitɔwo 5:18)

⁸ Donɔ akpe nɔ Yehowa. Susu sugbɔ li ciwo yí taɖo mìadonɔ akpe nɔ Yehowa le gbedodoɖa mɛ. (Hlɛn 1 Tɛsalonikitɔwo 5:18.) Mìado akpe ni nɔ enushianu ciwo yí le mì shi, ɖo eyi gbɔ enunana ɖekpokpui so. (Ʒaki 1:17) Le kpɔwɛ mɛ, mìatɛnŋ ado akpe ni do nyigban nyakpɔkpɔ ci ena mì koɖo enu nyakpɔkpɔ ciwo yí ewa ŋci. Mìatɛnŋ agbedo akpe ni nɔ ci ena mì agbe, xomu, exlɔwo koɖo emɔkpɔkpɔ. Mìgbedonɔ akpe nɔ Yehowa nɔ ci elɔn mɔ mìwo le nyi ye xlɔwo.

9. Nyi yí taɖo mìɖo atekpɔ nɔ enu ciwo yí Yehowa wakɔ nɔ mì ajejeɛŋ nɔ mìɔ?

⁹ Ele mɔ mìado gbla veviɖe yí abu tamɛ kpɔ so susu ciwo yí taɖo mìwoŋtɔwo ɖo adonɔ akpe nɔ Yehowa nu. Mìle agbe le xexe ci mɛ yí amɛwo dedonɔ akpe le o. Enu ciwo yí wojikɔ ɖekɛ nu wobunɔ tamɛ kpɔ so, yí wodevabunɔ tamɛ kpɔ so lé woawɛ ado akpe nu o. Nɔ mìvatɔ enu wawa shigbe mɛ hunnɔwo nɛɔ, mìwo kwifanwo avanyi enu biɔbiɔ ɖekɛwo. Nɔ nɛnɛnu ŋgbevajɔ do mì jiɔ, ele mɔ mìaje agbla nɔ enu ciwo pleŋ Yehowa wanɔ nɔ mì ajenɔŋ nɔ mì yí mìadonɔ akpe ni.—Luiki 6:45.

10. Lé akpedodo kpedo nɔvinyɔnu ɖeka nu yí edo ji doɔ? (Kpɔ foto lɔ hɛnnɛ.)

¹⁰ Nɔ mìdonɔ akpeɔ, atɛnŋ akpedo mì nu mìado ji le cukaɖawo mɛ. Mìaxo nuxu so enu ci mɛ nɔvinyɔnu Kyung-sook to yí woŋwlɛ do Jutakpɔxɔ 15 janvier 2015 tɔ mɛ. Wokpɔ kanŋsɛdɔ̀ le joku yitɔ mɛ. Énu mɔ: “Anyi dɔ̀lele lɔ na yí ŋgbɔjɔ sugbɔ. Ewa nɔŋ mɔ ŋbu enuwo pleŋ nɛ. Eyi ŋvɔn sugbɔ.” Nyi yí kpedo nu edo ji yí to mɛɔ? Énu mɔ zanmɛ ɖeshiaɖe gbɔxwe yeayi mlɔ anyiɔ, yeyinɔ exɔ tamɛ keŋ kɔnɔ egbe yi ji yí donɔ akpe do enu amatɔn ci Mawu wa nɔ ye le ŋkeke lɔ mɛ nu. Ecɛ na yí evonɔ le yiɖeki mɛ sɔwu. Yí enunɔ nɔ Yehowa lé eluin do. Édo jeshi lé Yehowa kpenɔdo yi  sɛntɔ egbejinɔtɔwo nu nɔ wotokɔ cukaɖawo mɛ. Yí evakpɔɛ mɔ Yehowa wanɔ enunywi sugbɔwo nɔ mì yí ewunɔgan cukaɖa ciwo mɛ mìtonɔ. Shigbe Kyung-sook nɛɔ, susu sugbɔ li ciwo yí taɖo mìadonɔ akpe nɔ Yehowa nɔ mìle cukaɖawo mɛ can. Nɔ mìdonɔ akpe ni le mìwo gbedoɖawo mɛɔ, akpedo mì nu mìado ji yí akpɔkɔ jijɔ nɔ mìle cukaɖawo mɛ can.

11. Ci Yesu yi jeŋkwi mɛ godu ɖe, nyi yí taɖo yi nukplaviwo ʒan edɔngbegbeɔ?

¹¹ Biɔnɔ Yehowa nɔ ana eo edɔngbegbe le kunuɖeɖedɔ lɔ mɛ. Gbɔxwe Yesu atrɔ yi jeŋkwi mɛɔ, énu nɔ yi dokplɔtɔwo mɔ, wo le ɖe kunu so ye nu le ‘Ʒerusalemu, Ʒude kanmɛ, Samari kanmɛ, koɖo afishafi le xexemɛ.’ (Edɔ. 1:8; Luiki 24:46-48) Le hwenu kleŋ ɖe goduɔ, Ʒuifu ŋkɔnɔtɔwo lé apotru Piɛ koɖo Ʒan yí kplɔ wo yi Sahedrɛn ŋkɔ yí mɔ wo le mi kunu ɖeɖe. Wodo vɔnvɔn nɔ wo ŋtɔkpu. (Edɔ. 4:18, 21) Lé Piɛ koɖo Ʒan wa nu doɔ?

12. Sɔgbe koɖo Edɔwawawo 4:29, 31 ɖe, nyi Yesu nukplaviwo waɔ?

¹² Ci Ʒuifu sɛnsɛnŋkɔnɔtɔwo do vɔnvɔn nɔ Piɛ koɖo Ʒan ɔ, woɖo ŋci nɔ wo mɔ: “Nyi mí kpɔ mɔ yí jɔ ɔ? Nyi yí Mawu a dro ɔ? Mì ɖo a bu mí alo mì ɖo a bu Mawu a? Mì da tɛnŋ bɔ enu o. Mì ɖo a nu enu ciwo yí mì se yí kpɔ nɔ amɛwo.” (Edɔ. 4:19, 20) Ci wojo Piɛ koɖo Ʒan ɔ, nukplavi lɔwo kɔ gbe yi ji yí do gbe ɖaɖa nɔ Yehowa mɔ, yi le kpedo yewo nu yewoawa yi dro. Wodo gbe ɖaɖa yí mɔ: “Do alɔ mì nɔ mì a do eji le Ao enyɔ nunuwomɛ.” Yehowa ɖo gbedoɖa ŋtɔ́ ci yí so ji mɛ ŋci.—Hlɛn Edɔwawawo 4:29, 31.

13. Nyi mìatɛnŋ akpla so Jin-hyuk kpɔwɛ lɔ mɛɔ?

¹³ Mìawa Yesu nukplaviwo tɔ han yí akpɔtɔ aɖekɔ kunu nɔ jumɛgawo gbe nɔ mì can. Mìakpɔ nɔviŋsu Jin-hyuk kpɔwɛ. Wocui do gakpa mɛ, ɖo égbe mɔ yedado nu ejunyɔ mɛ o. Woɖo dɔ ni mɔ yeakpɔnɔ gakpamɛnɔtɔ bu ciwo yí le amɛɖekɛgakpa mɛ ji. Enu ciwo yí ʒan wo ɖekɛ nu woaxo nuxu so, deɖo axo nuxu so Bibla nu nɔ wo o. Édo gbe ɖaɖa nɔ Mawu mɔ, yɛ le na ye edɔngbegbe koɖo ayejeje nɔ yeatɛnŋ aɖe kunu nɔ emɔ ɖe vlɛ yí hun nɔ ye duu. (Edɔ. 5:29) Énu mɔ: “Yehowa ɖo anyi gbedoɖawo ŋci ci enaŋ edɔngbegbe koɖo nunya yí ŋtɛnŋ tɔ Bibla kplakpla koɖo wo le wowo xɔmɔnu yí Bibla kplakpla sugbɔtɔ nyinɔ minici amatɔn. Le zanmɛwoɔ, ŋwlɛnɔ wema ciwo natɛnŋ asɔ nɔ anyi kpena gakpamɛnɔtɔwo ŋkegbu.” Mìwo can mìatɛnŋ akando ji mɔ Yehowa akpedo mì nu mìawa mìwo kunuɖeɖedɔ lɔ nywiɖe. Shigbe Jin-hyuk nɛɔ, mìatɛnŋ ado gbe ɖaɖa yí abiɔ edɔngbegbe koɖo nunya.

14. Nyi yí atɛnŋ akpedo mì nu nɔ mìtotoɔ cukaɖawo mɛɔ? (Eha. 37:3, 5)

¹⁴ Biɔnɔ Yehowa mɔ le kpedo ye nu nɔ yeatɛnŋ ado ji le cukaɖawo mɛ. Edɔ̀lele, vevisese le ji mɛ alo le susu mɛ, amɛ vevi ɖe ku, xomu mɛ cukaɖawo, yumɛcici alo cukaɖa buwo na yí amɛ sugbɔtɔ kpekɔ fun le mì mɛ. Eyi edɔ̀bamɛ koɖo ahwawo gbena yí cukaɖa cɛwo gbesɛnŋ doji. Nu lé ewakɔ do nɔ eo teŋ nɔ Yehowa. Dre cukaɖa ci mɛ èle ni shigbe lé àtɛnŋ adri mɛ nɔ ao xlɔ vevi ɖe nɛ. Kando Yehowa ji mɔ yɛawa “enu ci yí ɖo a nyi wawa” nɔ ye.—Hlɛn Ehajiji Wema 37:3, 5.

15. Lé gbedoɖa atɛnŋ akpedo mì nu ‘mìado ji le efunkpekpewo mɛ’ doɔ? Na kpɔwɛ ɖeka.

 ¹⁵ Gbedodoɖa blaŋblaŋ atɛnŋ akpedo mì nu yí ‘mìado ji le efunkpekpewo mɛ.’ (Rɔm. 12:12) Yehowa nya cukaɖa ciwo mɛ yí yi sɛntɔwo totoɔ, ‘É ɖonɔ wowo kwifanwo ŋci yí hwlɛnnɔ wo gan.’ (Eha. 145:18, 19) Nɔvinyɔnu Kristie ci yí ɖo exwe 29 yí nyi mɔɖetɔ do jeshi mɔ nyɔnɔnwi yí nyɔ cɛ nyi. Lanmɛsɛn cukaɖa sɛnŋsɛnŋwo va ji le avomɛ. Ena eci enulolokpɔ mɛ. Le yɛ goduɔ, ése mɔ ye nɔye lé edɔ̀ ci yí atɛnŋ ana aku dru. Kristie nu mɔ: “Ŋdonɔ gbe ɖaɖa nɔ Yehowa veviɖe yí biɔɛni mɔ yi le naŋ ŋsɛn ci ŋʒan gbeɖeka duu. Ŋɖo gamɛ ɖe ɖɛ nɔ sɛnsɛndɔwo shigbe mɔ bɔbɔwo yiyi koɖo amɛɖekɛnukplakpla nɛ.” Énu kpi mɔ: “Gbedodoɖa kpedo ŋnu yí ŋdo ji le hwenu sɛnŋsɛnŋ ŋtɔ́wo mɛ. Yehowa le nɔ nɔŋ tɛgbɛɛ, ci ŋnya ahan ɔ, ekpedo ŋnu yí ŋvonɔ le nyɛɖeki mɛ nywiɖe. Ci lanmɛsɛn cukaɖa anyitɔwo devɔ so ŋji can ɔ, ŋnya mɔ Yehowa ɖo anyi gbedoɖawo ŋci. Énaŋ fafa ji mɛ tɔ yí ŋvo le nyɛɖeki mɛ.” Mìŋgbeŋlɔbe gbeɖe mɔ, Yehowa nya amɛ “hwlɛnhwlɛn gan le tetekpɔwo mɛ” o.—2 Piɛ 2:9.

16. Nyi yí taɖo mìʒan Yehowa kpekpedonu gbɔxwe aɖu tetekpɔwo jiɔ?

¹⁶ Biɔnɔ Yehowa nɔ akpedo eo nu naɖu tetekpɔwo ji. Ci mìnyi nuvɔnmɛwoɔ, eʒan mɔ mìado gbla sɛnsinɖe gbɔxwe yí aɖu tetekpɔwo ji yí mìdawa enudɔndɔn o. Satana wakɔ enu ciwo pleŋ atɛnŋ awa nɔ cukaɖa lɔ agbesɛnŋ kpi nɔ mì. Emɔ ɖeka ci ji eto yí danahɛn mìwo susuwo yí nyi munumumu ciwo mɛ yí gbɔdɔndɔn masɔkoɖose nuwo le. Ayeɖedaɖɛnu ŋtɔ́wo tɛnŋ dɔ susu makɔmakɔwo aɖɔ ji mɛ nɔ mì. Susu cɛwo atɛnŋ ana mìaxo ɖyi le Mawu ŋmɛ yí agbeje nuvɔn ganganwo mɛ.—Maki 7:21-23; Ʒaki 1:14, 15.

17. Nɔ mìdo gbe ɖaɖa yí biɔ kpekpedonu ɖegbɔ ɖe, nyi ele mɔ mìwa nɔ mìŋgbevayi je tetekpɔ mɛɔ? (Kpɔ foto lɔ hɛnnɛ.)

 ¹⁷ Mìʒan Yehowa kpekpedonu gbɔxwe yí aɖu tetekpɔ ji yí mìdawa enudɔndɔn o. Yesu biɔ le kpɔwɛ gbedodoɖa mɛ mɔ: “Ŋgbe kplɔ mì sɔ hɛn yì tetekpɔ mɛ o, vɔ hwlɛn mì gan le Evwinwatɔ lɔ̀ mɛ.” (Mt. 6:13) Yehowa jinɔ mɔ yeakpenɔdo mì nu, vɔ ele mɔ mìwoŋtɔwo mìabiɛ gbɔxwe. Mìɖo agbewanɔ nu asɔnɔ gbe koɖo mìwo gbedoɖawo. Mìawa ci ji mìkpe yí mìdahlɛnnɔ alo asenɔ susu dɔndɔn ciwo yí bɔ le Satana xexe cɛ mɛ o. (Eha. 97:10) Nɔ mìhlɛnnɔ Bibla yí kplɛniɔ, ana mìaɖo susu nywiwo. Bɔbɔwo koɖo kunuɖegbe yiyi ana mìaɖo susu nywiwo hɛnnɛ. Eyi Yehowa ɖo gbe nɔ mì mɔ, yedaɖe mɔ yí woate mì kpɔ yí awugan mì o.—1 Kor. 10:12, 13.

18. Sɔ kudo gbedodoɖa ŋci ɖe, nyi ele mɔ mɛɖekaɖeka le mì mɛ awaɔ?

¹⁸ Ele mɔ mɛɖekaɖeka le mì mɛ ɖo adonɔ gbe ɖaɖa evyɛ sɔwu sa gbɔxwe akpɔtɔ anɔ gbeji nɔ Yehowa le ŋkeke kpɛtɛkpɛtɛ sɛnŋsɛnŋ cɛwo mɛ. Ðo gamɛ ɖe ɖɛ ŋkeke ɖeka duu yí adonɔ gbe ɖaɖa so ji mɛ. Yehowa jinɔ mɔ mìwo le ‘nunɔ mìwo nyɔwo pleŋ nɔ ye’ le gbedoɖa mɛ. (Eha. 62:8) Kannɔfu Yehowa yí adonɔ akpe ni do enu ciwo pleŋ ewa nu. Biɛ mɔ yɛ le kpenɔdo ye nu nɔ yeagbenɔ dɔn le kunuɖeɖedɔ lɔ mɛ. Do klo ni mɔ yɛ le kpedo ye nu nɔ yeado ji le cukaɖa ɖekpokpui mɛ yí agbeɖu tetekpɔ ɖekpokpui ci yeado go ji. Ŋgbena nɔ ŋɖe alo mɛɖe adɔ yí nami egbe dodo ɖa nɔ Yehowa blaŋblaŋ o. Vɔ lé Yehowa ɖonɔ mìwo gbedoɖawo ŋci doɔ? Mìaɖo enyɔbiɔse cɛ ŋci le nyɔta ci yí gbɔgbɔ mɛ.