1. Lé Piɛ wa nu do ci elé kpavi enujiŋtɔɔ?

 PIƐ da eɖɔ le ezan ɖeka pleŋ mɛ yí dekpɔ kpavi ɖe yí lé o. Maɖoŋdonutɔɔ, Yesu nu ni mɔ: “Yì finni axu lɔ cito do yí a da eɖɔ lɔ yí a lé kpaviwo.” (Luiki 5:4) Piɛ dekando ji mɔ yeatɛnŋ alé kpavi o, vɔ éwa do enyɔ ci wonu ni ji. Kpaviwo ɖɔ eɖɔ lɔ mɛ kpiŋ keke etɔ vuvu. Ci Piɛ koɖo mɛ ciwo yí le gbɔ do jeshi mɔ enujiŋ yí Yesu waɔ, “jika so” wo. Eyi Piɛ nu mɔ: “Axwetɔ, so le ŋ gbɔ, ɖo ɔ, ŋ nyi agɔjetɔ!” (Luiki 5:​6-9) Piɛ kpɔɛ mɔ yedeje yí anɔ koɖo Yesu o.

2. Nyi yí taɖo enukplakpla so Piɛ kpɔwɛ lɔ nu akpedo mì nuɔ?

² Piɛ nyɔ jɔ, ‘agɔjetɔ yí enyi.’ Enuŋwlɛŋwlɛ lɔwo dasɛ mɔ hweɖewonuɔ, Piɛ nunɔ enyɔ ɖe alo wanɔ ŋɖe yí evavenɔ nu le yiyimɛ. Ewanɔ nɔ eo hweɖewonu shigbe lé ewanɔ nɔ Piɛ nɛa? Èdokɔ gbla veviɖe keŋ adra nɔnɔmɛ ɖe do le ao gbenɔnɔ nua? Alo adɛn ɖe do ke do lanmɛ nɔ eo so hwenu jinjin ɖea? Nɔ ahan yɔ nɛɔ, Piɛ kpɔwɛ lɔ akpedo eo nu nakpɔ emɔ mɔ enuwo atrɔ. Nyi yí taɖoɔ? Yehowa atɛnŋ awɛ yí wodaŋwlɛ Piɛ fɛnwo do Bibla mɛ sa o, vɔ gbɔngbɔn kɔkɔɛ na yí woŋwlɛ wo nɔ mìatɛnŋ akpla nu so wo mɛ. (2 Tim. 3:​16, 17) Nɔ mìkpla nu so enu ciwo yí ɖe fun nɔ Piɛ nuɔ, mìamɔŋje mɛ mɔ Yehowa dekpɔkpɔ emɔ mɔ mìanyi amɛ afɛnmalenuwo o. Deji mɔ mìana ta o, vɔ mìwo le kpɔtɔ adodoɔ ji nɔ mìɖo gbɔjɔgbɔjɔwo can.

3. Nyi yí taɖo eʒan mɔ mìado jiɔ?

 ³ Nyi yí taɖo ele veviɖe nɔ mì mɔ mìado jiɔ? Wonunɔ mɔ nɔ wowakɔ ŋɖe kekeɔ, évamanɔ do amɛ. Yi kpɔwɛ ɖeka ke: Mɛɖe tɛnŋ zan exwe sugbɔ asɔ kpla miziki xonu ɖe. Hwenu ekplɛkplɛɔ, étɛnŋ wa afɛn sugbɔwo. Vɔ nɔ ékpɔtɔ kplɛkplɛɔ, ávabi doji. Nɔ évanyi mizikixotɔ bibi can ɔ, hweɖewonuɔ, étɛnŋ wa afɛnwo, vɔ dana ta o, ákpɔtɔ axuixuiɛ nɔ ava ma di wu. Ahanke nɔ mìɖu adɛn dɔndɔn ɖe ji can ɔ, etɛnŋ gbetrɔva hweɖewonu. Mìakpɔtɔ ajejeɛ agbla keŋ awa ŋkɔyiyi. Mìwo pleŋ yí nunɔ nyɔ ɖe alo wanɔ ŋɖe ci yí vavenɔ mì nu. Vɔ nɔ mìle agbla jekɔ yí mìdena taɔ, Yehowa akpedo mì nu mìawa ŋkɔyiyiwo. (1 Piɛ 5:10) Ecɛyɛɔ, mìaxo nuxu so ejidodo Piɛ tɔ nu. Lé Yesu ku ŋshishi ni do ci ewa afɛnwo can atɛnŋ akpedo mì nu mìakpɔtɔ asɛnnɔ Yehowa.

4. Enyɔ ci Piɛ nu so yiɖeki nu le Luiki 5:​5-10 mɛɔ, vɔ kankandoji ci Yesu niɔ?

⁴ Enuŋwlɛŋwlɛ lɔwo denu enu ci yí taɖo Piɛ mɔ yenyi “agɔjetɔ” o yí wodenu nuvɔn ciwo yí ewa o. (Hlɛn Luiki 5:​5-10.) Vɔ taŋfuin étɛnŋ wa afɛn gangan ɖewo. Yesu nya mɔ Piɛ vɔnkɔ, ɖo taŋfuin Piɛ kpɔkɔ yiɖeki mɔ yedenyi amɛnywi o. Yesu gbenya mɔ Piɛ atɛnŋ akpɔtɔ anɔ gbeji. Yesu sɔ xomɛfafa nu nɔ Piɛ mɔ, “ŋ gbe vɔn o.” Lé Yesu kando Piɛ ji do wa dɔ do ji le yi gbe pleŋ mɛ. Le yiyimɛɔ, Piɛ koɖo nɔviɛ Andre tashi eɖɔdadadɔ lɔ yí va kplɔ Mɛsia lɔ do. Gbeta cɛ ci wosɔ na yí woxɔ shicu ganganwo.—Maki 1:​16-18.

5. Ci Piɛ ɖu yi vɔnvɔnwo ji yí lɔn do amɛyɔyɔ Yesu tɔ ji ɖe, nyɔna ciwo ekpɔɔ?

⁵ Ci Piɛ kplɔ Kristo doɔ, éto enunywi sugbɔ mɛ. Ékpɔ Yesu hwenu yí edada dɔ̀ nɔ dɔ̀nɔwo, nya gbɔngbɔnvɔnwo yí fɔn mɛkukuwo ŋtɔkpu. b (Mt. 8:​14-17; Maki 5:​37, 41, 42) Piɛ gbekpɔ ŋtegan nukpɔkpɔ wadɔdoamɛji ɖeka ci yí dasɛ Yesu yí enyi Efyɔ le Mawu Fyɔɖuxu lɔ mɛ. Piɛ deŋlɔbe ŋtegan nukpɔkpɔ cɛ gbeɖe o. (Maki 9:​1-8; 2 Piɛ 1:​16-18) Piɛ kpɔ enu ciwo yí dakpɔ gbeɖe nɔ dekplɔ Yesu do sa o. Kankandojitɔɔ, ajɔ ji ni mɔ yedeɖe mɔ yí afɛntɔxu ci yekpɔnɔ nɔ yeɖeki dɔ yí yedexɔ shicu cɛwo o!

6. Piɛ sun ji yí ɖu yi gbɔjɔgbɔjɔwo ji blaŋ a? Dre mɛ.

 ⁶ Enu ciwo yí Piɛ kpɔ koɖo ciwo ese dena yí emi afɛnwo wawa o. Ci Yesu dredreɛ mɛ mɔ yeɖo akpe fun yí aku yí ana yí Bibla mɛ nyɔnuɖɛwo ajɔ do jiɔ, Piɛ gbe nyɔ ni sɛnŋsɛnŋɖe. (Maki 8:​31-33) Zenɛniɖe yí Piɛ koɖo apotru kpɛtɛwo dɔn nyɔ so mɛ ci yí gangan wu le wo mɛ nu. (Maki 9:​33, 34) Le ezan ci yí doŋkɔ nɔ Yesu ku mɛɔ, Piɛ wa nu tamɛmabukpɔtɔ yí kpa to nɔ ŋsu ɖeka. (Ʒan 18:10) Le zan ŋtɔ́ lɔ ke mɛɔ, Piɛ vɔn yí gbe zetɔn mɔ yedejeshi Yesu ɖɛ o. (Maki 14:​66-72) Ecɛ na yí Piɛ fan avin taŋ.—Mt. 26:75.

7. Ci Yesu fɔn so ku ɖegbɔ ɖe, mɔnukpɔkpɔ ci ena Piɛ ɔ?

⁷ Apotru ci yí gbɔjɔ cɛ nu decikɔ nɔ Yesu o. Ci Yesu fɔn so ku goduɔ, éna mɔnukpɔkpɔ Piɛ nɔ adasɛ ni mɔ yeluin. Yesu nu ni mɔ yi le sɔ yiɖeki hwe keŋ akpɔ ye lɛngbɔwo ji. (Ʒan 21:​15-17) Piɛ le gbesɔsɔ awa enu ci Yesu nu ni. Éle Ʒerusalɛmu le Pantekoti zan lɔ ji, yí ele amɛ ŋkɔtɔ ciwo yí wosɔ gbɔngbɔn kɔkɔɛ shi ami nɔ mɛ.

8. Afɛn gangan ci yí Piɛ wa le Antiɔshiɔ?

⁸ Ci Piɛ vatrɔ Kristotɔ amɛshiaminɔ can ɔ, éɖo agbedo gbla koɖo yi gbɔjɔgbɔjɔwo. Le exwe 36 K.H. ɔ, Piɛ le nɔ gbɔxwe yí wosɔ gbɔngbɔn kɔkɔɛ shi ami nɔ Amɛmanyiʒuifu Kɔrnɛyi. Ecɛ dasɛ gbajɛɛ mɔ “le Mawu ŋmɛ ɔ, akɔtawo pleŋ nyi enu ɖeka ŋmɛ.” Yí Amɛmanyiʒuifuwo can atɛnŋ anɔ Kristotɔwo hamɛ lɔ mɛ. (Edɔ. 10:​34, 44, 45) Piɛ vavo yí ɖukɔ nu koɖo Amɛmanyiʒuifuwo, enu ci datɛnŋ awa gbeɖe sa o. (Gal. 2:12) Ele ahan gan, Kristotɔ Ʒuifu ɖewo kpɔɛ mɔ, Ʒuifuwo deɖo aɖu nu koɖo Amɛmanyiʒuifuwo o. Ci Kristotɔ ciwo yí ɖo susu ŋtɔ́ va Antiɔshiɔ, Piɛ mi ŋɖuɖu koɖo nɔvi Amɛmanyiʒuifu lɔwo, ɖo evɔn mɔ yɛavave Kristotɔ Ʒuifuwo nu. Apotru Pɔlu do jeshi ayemɛnuwawa ŋtɔ́, yí gbe nyɔ nɔ Piɛ le amɛwo ŋmɛ. (Gal. 2:​13, 14) Ci Piɛ wa afɛn ŋtɔ́ can ɔ, dena ta o. Nyi yí kpedo nuɔ?

9. Lé Ʒan 6:​68, 69 dasɛ mɔ Piɛ nyi egbejinɔtɔ doɔ?

⁹ Piɛ nyi egbejinɔtɔ; yí delɔn yí ŋɖekɛ na yí emi Yesu do kplɔkplɔ o. Édasɛ mɔ yenyi egbejinɔtɔ hwenu yí Yesu nu nyɔ ɖeka yí yi nukplaviwo demɔŋje mɛ o. (Hlɛn Ʒan 6:​68, 69.) Amɛ sugbɔ mi Yesu do kplɔkplɔ yí wodenɔ te mɔ yɛaɖe enyɔ lɔwo gɔnmɛ nɔ yewo kpetii o. Vɔ Piɛ yɛ dewa ahan o, ɖo énya mɔ Yesu ɖekɛ yí “ɖo agbe mavɔmavɔ nyɔwo.”

10. Lé Yesu dasɛ mɔ yekando Piɛ ji doɔ? (Kpɔ foto lɔ hɛnnɛ.)

¹⁰ Yesu detashi Piɛ o. Le ezan kpɛtɛkpɛtɛ ci yí Yesu sɔ nɔ nyigban ji mɛɔ, énya mɔ Piɛ koɖo apotru kpɛtɛwo agbe ye. Ele ahan gan, Yesu nu koɖo kankandoji mɔ Piɛ atrɔ gbɔ yí akpɔtɔ anɔ gbeji nɔ ye. (Luiki 22:​31, 32) Yesu mɔŋje mɛ mɔ ‘gbɔngbɔn lɔ ji mɔ ye awa enu jɔjɔɛ, vɔ lankpu lɔ kle.’ (Maki 14:38) Ci apotru Piɛ gbe mɔ yedejeshi ɖɛ can ɔ, yi nu decikɔ nɔ Yesu o. Ci Yesu fɔn so eku goduɔ, édasɛ yiɖeki nɔ Piɛ. Piɛ le yiɖekɛ hwenɔnu. (Maki 16:7; Luiki 24:34; 1 Kor. 15:5) Ecɛ ado ŋsɛn apotru lɔ ci yí ci ŋshishi mɛ haan!

11. Lé Yesu na kankandoji Piɛ do mɔ Yehowa akpedo nuɔ?

¹¹ Yesu na kankandoji Piɛ mɔ Yehowa  akpedo nu. Ci Yesu fɔn so ku goduɔ, éwa enujiŋ ɖeka yí Piɛ koɖo apotru kpɛtɛwo lé kpaviwo. (Ʒan 21:​4-6) Eze gbawlɛ mɔ enujiŋ cɛ na kankandoji Piɛ mɔ Yehowa akpɔ ŋcilanmɛ ʒan yitɔwo gbɔ fafɛɖe. Taŋfuin ecɛ adɔ apotru lɔ aɖo ŋwi enyɔ ci Yesu nu mɔ Yehowa ado alɔ mɛ ciwo yí ji yi ‘Fyɔju mɛ kpɔ do ŋkɔ’ nu. (Mt. 6:33) Eyi taɖo Piɛ sɔ kunuɖeɖedɔ lɔ ɖo ŋkɔ nɔ kpavileledɔ lɔ. Éɖe kunu koɖo edɔngbegbe le Pantekoti 33 K.H., yí kpedo amɛ kotokun nɛniɖe nu yí woxɔ eŋɛnywi lɔ. (Edɔ. 2:​14, 37-41) Yi goduɔ, ékpedo Samaritɔwo koɖo Amɛmanyiʒuifuwo nu yí woxɔ Kristo ji se. (Edɔ. 8:​14-17; 10:​44-48) Yehowa zan Piɛ le emɔ jiŋ ji yí sɔ hɛn amɛ vovovowo va yi hamɛ lɔ mɛ.

12. Lé Piɛ kpɔwɛ lɔ atɛnŋ akpedo mì nu nɔ mìdodoɔ gbla aɖu gbɔjɔgbɔjɔ ɖe ji yí egbɔnkɔ nuɔ?

¹² Yehowa atɛnŋ akpedo mì nu yí mìdana ta o. Dafanɔ do mì gashiagamɛ o, vevitɔ nɔ mìteteɛkpɔ mɔ mìaɖu gbɔjɔgbɔjɔ ɖe ji na nɔ hwenu jinjinɖe. Hweɖewonuɔ, mìwo gbɔjɔgbɔjɔwo tɛnŋ sɛnŋ wu ciwo Piɛ do go. Vɔ Yehowa ana ŋsɛn mì yí mìdana ta o. (Eha. 94:​17-19) Le kpɔwɛ mɛ, nɔviŋsu ɖeka dɔnnɔ koɖo ŋsuwo na nɔ exwe sugbɔ gbɔxwe yí vakpla nyɔnɔnwi lɔ. Étrɔ keŋkeŋ yí mi agbe dɔndɔn ŋtɔ́ nɔnɔ, vɔ edro dɔndɔn lɔwo gbedonɔ aya ni hweɖewonu. Nyi yí kpedo nu yí dena taɔ? Édre mɛ mɔ: “Yehowa donɔ ŋsɛn mì.” Énu kpi mɔ: “Yehowa gbɔngbɔn kɔkɔɛ kpedo ŋnu yí ŋnya mɔ natɛnŋ akpɔtɔ anɔnɔ agbe shigbe lé Yehowa ji do nɛ. . . Yehowa atɛnŋ azanŋ . . . Yí ci ŋwanɔ afɛnwo can ɔ, ékpɔtɔ yí dokɔ ŋsɛnŋ.”

13. Shigbe lé wonui do Edɔwawawo 4:​13, 29, 31 mɛ nɛ ɖe, lé mìawa Piɛ tɔ han doɔ? (Kpɔ foto lɔ hɛnnɛ.)

¹³ Shigbe lé mìkpɔɛ yɛ nɛɔ, zenɛniɖe yí Piɛ je vɔnvɔn nɔ agbetɔ fɛnca mɛ. Vɔ ci Piɛ donɔ gbe ɖaɖa yí biɔnɔ edɔngbegbeɔ, ésun ji yí wa nu koɖo jitri. (Hlɛn Edɔwawawo 4:​13, 29, 31.) Mìwo can mìatɛnŋ aɖu mìwo vɔnvɔnwo ji. Kpɔ enu ci yí jɔ do nɔviŋsu jajɛ Horst ci yí nɔ Allemagne le Xexemɛ Hwa Amɛvetɔ hwenu. Ci woʒin ji zenɛniɖe le sukluɔ,  élɔn yí nu mɔ “Heil Hitler!” Edalɔ koɖo nɔlɔ deje adan di o, vɔ wodo gbe ɖaɖa koɖi yí biɔ Yehowa mɔ yɛ le ni edɔngbegbe. Ci Horst jilawo kpedo nu yí egbekando Yehowa jiɔ, évakpɔ ŋsɛn yí nɔ te goguiɖe. Évanu mɔ: “Yehowa degbeŋ ɖɛ gbeɖe o.” c

14. Lé lɛngbɔkplɔtɔ amɛlɔntɔwo atɛnŋ ana kankandoji mɛ ciwo yí gbɔjɔ doɔ?

¹⁴ Mìwo nu dacikɔ nɔ Yehowa koɖo Yesu gbeɖe o. Hwenu Piɛ gbe Yesu goduɔ, éɖo asɔ gbeta vevi ɖeka. Áso gbeɖe Yesu ɖɛa, alo ákpɔtɔ anyi yi dokplɔtɔ? Yesu do gbe ɖaɖa nɔ Yehowa nɔ Piɛ xɔse ŋgbegbɔjɔ o. Yesu nu nɔ Piɛ mɔ yedo gbe ɖaɖa do ta ni yí gbena ekando ji mɔ yɛavasun ji ado ŋsɛn nɔviɛwo. (Luiki 22:​31, 32) Nɔ Piɛ ɖo ŋwi nyɔ ciwo yí Yesu nu niɔ, adonɔ ŋsɛn yi keke! Nɔ mìɖo asɔ gbeta vevi ɖeɔ, Yehowa atɛnŋ azan hamɛmɛshinshin amɛlɔntɔwo yí woana mì kpekpedonu ci yí mìʒan keŋ akpɔtɔ anɔ gbeji. (Efe. 4:​8, 11) Paul ci yí nyi hamɛmɛshinshin so exwe nɛniɖe tekpɔ yí kpenɔdo nɔviwo nu ahan. Énunɔ nɔ mɛ ciwo yí gbɔjɔ keke jikɔ ana ta mɔ wo le bu tamɛ kpɔ so lé Yehowa dɔn wo va nyɔnɔnwi lɔ mɛ doŋkɔ nu. Eyi enanɔ kankandoji wo mɔ lɔnlɔn egbejinɔnɔtɔ Yehowa tɔ dalɔn yí atashi wo gbeɖe o. Énu le vɔvɔnu mɔ, “Ŋkpɔ amɛ sugbɔ yí wogbɔjɔ, vɔ toto Yehowa kpekpedonu mɛɔ, wodo ji.”

15. Lé Piɛ koɖo Horst kpɔwɛ dasɛ nyɔnɔnwi nyɔ ci yí le Matie 6:33 mɛ doɔ?

¹⁵ Shigbe lé Yehowa kpɔ ŋcilanmɛ ʒan Piɛ koɖo apotru kpɛtɛwo tɔ gbɔ nɛɔ, ále  bu nɔ mìwo can le ŋcilanmɛ nɔ mìsɔ sumɔsumɔdɔ lɔ ɖo texwe ŋkɔtɔ le mìwo gbe mɛ. (Mt. 6:33) Le Xexemɛ Hwa Amɛvetɔ lɔ goduɔ, Horst, ci nu mìxo nuxu so vayi ji mɔ yeawa emɔɖeɖedɔ lɔ. Eho dele shi o yí exoxoɔ nu kpɔ mɔ lé yeawɛ ale be nɔ yeɖeki keke akpɔtɔ anɔ gashiagamɛ sumɔsumɔdɔ lɔ mɛ ma. Lé awɛ doɔ? Éɖui mɔ yeado Yehowa kpɔ, yí yi kunuɖegbe le kwɛshila lɔ pleŋ mɛ hwenu yí ekán lɔ mɛ hamɛwo jikpɔtɔ va ji wo kpɔ. Ekán lɔ mɛ hamɛwo jikpɔtɔ sɔ anvelɔpu ci mɛ eho le gan yí wodeŋwlɛ ŋkɔ do ji o sɔ jo ni. Eho ci yí le anvelɔpu lɔ mɛ sun keke akpedo nu awa emɔɖeɖedɔ lɔ na nɔ wleci sugbɔ. Enu cɛ ci wona Horst na yí egbekando ji mɔ Yehowa ale bu nɔ ye. Ésɔ Fyɔɖuxu lɔ dɔwo ɖo texwe ŋkɔtɔ le yi gbe kpɛtɛ pleŋ mɛ.—Mal. 3:10.

16. Nyi yí taɖo enyɔ mɔ mìakpla nu so Piɛ kpɔwɛ koɖo enu ciwo eŋwlɛ nuɔ?

¹⁶ Ajɔ ji nɔ Piɛ ci Yesu deso le gbɔ shigbe lé yiŋtɔ nu ni doŋkɔ sa nɛ o. Kristo kpɔtɔ yí nakɔ kpla Piɛ nɔ anyi apotru egbejinɔtɔ koɖo kpɔwɛ nywi nɔ Kristotɔwo. Mìatɛnŋ akpla nunywi sugbɔwo so ekplanana ŋtɔ́ mɛ. Piɛ nu nukplamu lɔ ɖewo koɖo buwo do wema amɛve ciwo gbɔngbɔn kɔkɔɛ na yí eŋwlɛ ɖaɖa hamɛwo mɛ le exwe sanŋdi ŋkɔtɔ mɛ. Nyɔta ci yí gbɔgbɔ axo nuxu so nukplamu ɖewo ciwo yí le wema cɛwo mɛ nu koɖo lé mìawa do wo ji do le egbɛ mɛ.