1-2. Nyi yí taɖo enyɔ mɔ mìakpla nu so Samusɔn xolɔlɔ nuɔ?

 NYI yí vanɔ susu mɛ nɔ eo nɔ èse ŋkɔ Samusɔn ɔ? Taŋfuin éɖonɔ ŋwi ŋsu ɖeka ci yí ɖo ŋsɛn sugbɔ nɔ eo. Ahan yɔ nɛ. Vɔ Samusɔn sɔ gbeta dɔndɔn ɖeka ci yí dɔ yí ekpe fun sugbɔ. Ele ahan gan, Yehowa sɔ susu ɖo ŋciwo pleŋ Samusɔn wa yí sɔ sin ji, yí wɛ keke woŋwli do Bibla mɛ nɔ mìakpla nu so mɛ.

² Yehowa zan Samusɔn yí sɔ wa enujiŋwo keŋ yí sɔ kpedo yi jukɔn Izraɛli nu. Exwe sanŋdi nɛniɖe le Samusɔn ku goduɔ, Yehowa to apotru Pɔlu ji yí eŋwlɛ Samusɔn ŋkɔ do ŋsu xɔsetɔwo mɛ. (Ebre. 11:​32-34) Samusɔn kpɔwɛ atɛnŋ ado ŋsɛn mì. Éɖoŋ do Yehowa nu le nɔnɔmɛ gbɔnnugbɔnnuwo mɛ. Le nyɔta cɛ mɛɔ, mìakpɔ ŋci mìatɛnŋ akpla so Samusɔn gbɔ, koɖo lé yi kpɔwɛ lɔ atɛnŋ ado ŋsɛn mì do.

3. Edɔ ci woɖo nɔ Samusɔn ɔ?

³ Hwenu woji Samusɔn ɔ, Filistɛnwo yí kpakpa acɛ do Izraɛli jukɔn lɔ ji yí tretreɛ fun nɔ wo. (Koj. 13:1) Lé Filistɛnwo venɔ xomɛ do na yí Izraɛliviwo kpe fun sugbɔ. Eyi Yehowa sɔ Samusɔn nɔ “a hwlɛn Izraɛlitɔwo gan le Filistɛnwo shi.” (Koj. 13:5) Edɔ lɔ dafa o! Samusɔn ɖo aɖoŋ do Yehowa nu gbɔxwe awa dɔ cɛ.

4. Lé Yehowa kpedo Samusɔn nu yí ehwlɛn yiɖeki le Filistɛnwo shi doɔ? (Kojoɖotɔwo Wema 15:​14-16)

 ⁴ Mìakpɔ kpɔwɛ ɖeka ci yí dasɛ lé Samusɔn ɖoŋ do Yehowa nu mɔ yɛakpedo ye nu do. Hweɖekanuɔ, Filistɛnwo hwakɔn ɖeka va yí ale Samusɔn le Lehi, taŋfuin le Ʒuda. Ʒuda ŋsuwo vɔn keke yí mɔ yewo asɔ Samusɔn sɔ do alɔ mɛ nɔ yi ketɔnɔwo. Samusɔn ŋtɔ mɛwo blɛ koɖo eka yoyu amɛve yí sɔ jo nɔ Filistɛnwo. (Koj. 15:​9-13) “Tɔhonɔ Gbɔngbɔn va Samusɔn ji” eyi eka ci wosɔ blɛ lɔwo so, ésɔ “esɔkɛtɛ glanxu” yí wu Filistɛn ciwo yí yi 1000!—Hlɛn Kojoɖotɔwo Wema 15:​14-16.

5. Ci Samusɔn zan esɔkɛtɛ glanxu ɖe, nyi edasɛ so kankandoji ci eɖo do Yehowa nuɔ?

⁵ Nyi yí taɖo Samusɔn zan esɔkɛtɛ glanxu lɔɔ? Kpɔ aglanxu lɔ denyi ahwawanu o! Kankandojitɔɔ, Samusɔn nya mɔ ejiɖuɖu ye tɔye so Yehowa gbɔ, de ahwawanu ci yezan yí adɔ o. Ɛɛ, ŋsu egbejinɔtɔ cɛ zan ŋci ekpɔ keŋ yí sɔ wa Yehowa dro. Ci Samusɔn kando Yehowa jiɔ, éɖu ŋsu cɛwo pleŋ ji!

6. Nɔ mìle teokrasidɔwo wakɔ ɖe, nyi mìatɛnŋ akpla le Samusɔn gbɔɔ?

⁶ Yehowa atɛnŋ ado ŋsɛn mìwo can yí mìawa mìwo sɛnsɛndɔwo nɔ wogbegbɔnnu ɖeeɖe can. Mawu azan mì keke agbekpaca mìwoŋtɔwo. Kando ji mɔ Yehowa ci yí na ŋsɛn Samusɔn atɛnŋ akpedo eo can nu nɔ nawa yi dro nɔ èɖoŋ do nu.—Elo. 16:3.

7. Kpɔwɛ ci yí dasɛ mɔ yi le veviɖe mɔ mìajinɔ mɔdasɛnamɛ so Yehowa gbɔɔ?

⁷ Nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnu sugbɔ ciwo yí wakɔ teokrasi xɔcucudɔwo dasɛ mɔ yewoɖoŋ do Yehowa nu. Vayiɔ, nɔviwo ŋtɔwo yí tanɔ Fyɔɖuxuxɔwo do wema ji keŋ yí cunɔ wo. Le yiyimɛ ci egbɔsusu vava habɔbɔ lɔ mɛ dojiɔ, ele mɔ woawa trɔtrɔ ɖewo. Nɔviŋsu ciwo yí le ŋkɔ nɔ edɔ lɔ donɔ gbe ɖaɖa nɔ Yehowa keŋ abiɔ yi mɔdasɛnamɛwo keŋ tenɔ mɔnu yoyu buwo kpɔ. Ðeka yí nyi mɔ  woaxwle axwewo keŋ adra wo do. Robert ci yí wa dɔ le mìwo xɔcucudɔwo mɛ le xexeɛ pleŋ mɛ le xwe ciwo yí vayi mɛ yɛ nu mɔ: “Doŋkɔɔ, defa do amɛ sugbɔ gbɔxwe yí wotɔ mɔnu yoyu cɛwo zanzan o, ɖo éto akpo nɔ lé mìwanɔ dɔwo do le xwe ciwo yí vayi mɛ. Vɔ nɔvi lɔwo le gbesɔsɔ atrɔdo nɔnɔmɛwo nu. Eyi eva ze petii mɔ Yehowa yra do trɔtrɔ yoyu cɛwo ji.” Kpɔwɛ ɖeka kpoŋ yí nyi cɛ nɔ lé Yehowa kplɔkplɔ yi mɛwo do yí wowakɔ yi dro. Éle mɔ mìwo ɖekaɖeka abiɔnɔ nyɔ cɛ mìwoɖekiwo se, ‘Ŋjinɔ Yehowa mɔdasɛnamɛ kpɔ yí gbenɔnɔ gbesɔsɔ yí awa trɔtrɔwo le anyi sɛnsɛndɔ lɔ mɛa?’

8. Gbeɖeka ci shikɔ ci Samusɔn ɖe, nyi ewaɔ?

⁸ Taŋfuin ètɛnŋ ɖo ŋwi enujiŋ bu ci Samusɔn wa. Yiɖekɛ wu janŋtan ɖeka yí le yiyimɛɔ, égbewu Filistɛn ŋsu 30 le Askalaɔn jugan mɛ. (Koj. 14:​5, 6, 19) Samusɔn nya mɔ nɔ Yehowa tɔ dɛn le mɛɔ, yedatɛnŋ awa enujiŋ gangan cɛwo o. Ecɛ ze gbajɛɛ hwenu yí ewu Filistɛn 1000 yí le yi goduɔ shikɔ ci haan. Nyi ewaɔ? Demɔ yeakando yeɖeki ji keŋ akpɔ shi anu o, éyɔ Yehowa mɔ yɛ le kpedo ye nu.—Koj. 15:18.

9. Lé Yehowa wa nu do ci Samusɔn ɖe kuku ni mɔ yi le kpedo ye nuɔ? (Kojoɖotɔwo Wema 15:19)

⁹ Ci Samusɔn do axwa yɔ Yehowa ɔ, éɖo ŋci ni yí na yí eshi to le nyigban mɛ ni enujiŋtɔ. Ci Samusɔn nu shi lɔɔ, ékpɔ “yiɖeki mɛ nywiɖe. É gbe kpɔ ŋsɛn ke.” (Hlɛn Kojoɖotɔwo Wema 15:19.) Ewa shigbe mɔ, eshidu lɔ kpɔtɔ li keke na nɔ hwenu yí gbɔngbɔn kɔkɔɛ na yí enyɔnuɖɛtɔ Samiɛli ŋwlɛ Kojoɖotɔwo Wema lɔ. Izraɛlivi ciwo yí akpɔ eshidu ŋtɔ́ aɖonɔ ŋwi mɔ nɔ Yehowa sɛntɔ egbejinɔtɔwo ɖoŋ do nuɔ, ékpenɔdo wo nu yí kpɔnɔ wowo ʒan gbɔ.

10. Nyi mìɖo awa gbɔxwe yí Yehowa akpedo mì nuɔ? (Kpɔ foto lɔ hɛnnɛ.)

¹⁰ Nɔ mìbi le ŋɖewo wawa mɛ alo ɖo enujikpekpewo yí wa ŋɖe le Yehowa sɛnsɛn mɛ can ɔ, ele mɔ mìaɖonɔŋ do Yehowa nu nɔ akpenɔdo mì nu. Ele mɔ mìasɔ mìwoɖekiwo hwe yí alɔn do ji mɔ nɔ mìɖoŋ do Yehowa nu ɖekɛ gbɔxwe mìatɛnŋ awa ŋciwo emɔ mìwo le wa. Shigbe lé ŋsɛn trɔ yí ɖo Samusɔn mɛ hwenu yí enu eshi ci Yehowa ni ɖegbɔ nɛɔ, ahanke nɔ mìɖukɔ gbɔngbɔnmɛŋɖuɖu ci Yehowa nakɔ mì gbɛɔ, mìakpɔ ŋsɛn le gbɔngbɔn mɛ nɛ.—Mt. 11:28.

11. Lé mìawɛ yí aɖu le nywiɖe nɔ kpedonu ci Yehowa nanɔ mìɔ? Na kpɔwɛ ɖeka

¹¹ Mìasɔ Aleksey kpɔwɛ, ényi ɖeka le mìwo nɔvi ciwo dokɔ ji le yumɛcici mɛ sɛnŋsɛnŋɖe le Russie. Nyi yí kpedo nu yí edo ji le hwenu gbɔnnugbɔnnu ŋtɔ́wo mɛɔ? Gbɔngbɔnmɛdɔwo wawa nyi enumadoamɛ nɔ yɛ koɖo ashiɛ. Énu mɔ: “Ŋtekpɔ yí kplanɔ nu nyɛɖekɛ yí hlɛnnɔ Bibla gbeɖeka duu. Nyidin ɖeka duuɔ, nyɛ koɖo ashinyɛ hlɛnnɔ gbeshiagbe mawunyɔkpukpui lɔ yí kannɔ seŋ so nu, mìgbedonɔ gbe ɖaɖa nɔ Yehowa doju.” Nyi ŋcɛ kpla mìɔ? Mìdaɖonɔŋ do mìwoŋtɔwo nu o vɔ mìakannɔdo Yehowa ji. Lé mìawɛ doɔ? Nɔ mìkplanɔ Bibla, donɔ gbe ɖaɖa, yinɔ bɔbɔwo yí gbeɖenɔ kunuɔ, adɔ yí mìwo xɔse asɛnnɔŋ doji. Eyi Yehowa acu shi do agbla ciwo mìjejeɛ le yi sɛnsɛn mɛ ji. Mawu do ŋsɛn Samusɔn, ágbedo ŋsɛn mìwo can hɛnnɛ.

12. Gbeta dɔndɔn ci yí Samusɔn sɔɔ, yí lé ecɛ yɛ to akpo nɔ gbeta ciwo esɔ vayi sa doɔ?

¹² Samusɔn nyi nuvɔnmɛ shigbe mìwo ke nɛ, eyi taɖo hweɖowonuɔ, ésɔnɔ gbeta dɔndɔnwo. Gbeɖekaɔ, ésɔ gbeta dɔndɔn ɖeka ci yí dɔ ese vevi sugbɔ. Ci Samusɔn nyi kojoɖotɔ na nɔ hwenu ɖeɔ, évaje “lɔnlɔn mɛ koɖo nyɔnu ci yí tɔ mɔ Dalila. É so Sorɛki bali mɛ.” (Koj. 16:4) Doŋkɔɔ, Filistɛn nyɔnu ɖeka yí eji mɔ yeaɖe, vɔ Yehowa yí ‘dro mɔ anyi ahan, ɖo éjijiɛ mɔ kpɔ yí awa nu do Filistɛnwo.’ Le yi goduɔ, Samusɔn vayi nɔ nyɔnu sakabo ɖeka xomɛ le Filistɛnwo jugan mɛ le Gaza. Mawu na ŋsɛn Samusɔn hwenɔnu yí eɖe jugan lɔ gbowo ci yí na woatɛnŋ avaje eju lɔ ji fafɛɖe. (Koj. 14:​1-4; 16:​1-3) Vɔ Dalila tɔ yɛ to akpo, ɖo éle shigbe mɔ Izraɛli vijiji yɛnyi ɛnɛ.

13. Nyi Dalila wa nɔ Samusɔn ɔ?

¹³ Dalila xɔ eho sugbɔ le Filistɛnwo shi keŋ asa Samusɔn nɔ wo. Taŋfuin Samusɔn lɔn Dalila sugbɔ yí detɛnŋ do jeshi ŋci yí Dalila jijiɛ o. Dalila biɔkɔ Samusɔn se gbɛmɛgbɛmɛ mɔ nyi gbɔ yí yi ŋsɛn so ma. Eyi le vɔvɔnuɔ, Samusɔn nui ni. Ewa ŋshishi mɔ afɛn ŋtɔ́ ci Samusɔn wa na yí ebu yi ŋsɛn yí yi nu degbekpe nɔ Yehowa o na nɔ hwenu ɖe.—Koj. 16:​16-20.

14. Ci Samusɔn kando Dalila ji ɖe, alɔzu ciwo yí to le mɛ niɔ?

¹⁴ Ci Samusɔn kando Dalila ji sɔwu Yehowa ɔ, edɔ ekpe fun sugbɔ. Filistɛnwo lé Samusɔn yí tɔn ŋkuviwo ni. Wosɔɛ do gakpa mɛ le Gaza, jugan ci  gbowo yí eɖe sa, évanyi hwashi ci yí cucuɔ jinukuwo nɔ wo. Ci Filistɛnwo bɔ yí aɖu azan ɖekaɔ, woɖe Samusɔn ti keŋ yí do ŋkpɛn yi. Wosa vɔn gangan ɖeka nɔ wowo voju Dagɔn, ɖo wobu mɔ eyi dɔ yewotɛnŋ lé Samusɔn. Woɖe Samusɔn ti le gakpa lɔ mɛ va azanɖuxu lɔ keŋ “a gbali yi”, yí akui.—Koj. 16:​21-25.

15. Lé Samusɔn dasɛ mɔ yegbevakando Yehowa ji doɔ? (Kojoɖotɔwo Wema 16:​28-30) (Kpɔ foto ci yí le akpa lɔ ji.)

¹⁵ Samusɔn wa afɛn gangan ɖeka, vɔ dena ta o. Ékpɔtɔ yí jijiɛ emɔ ci ji ato yí awa edɔ ci yí Mawu ɖo ni ci yí nyi mɔ aɖu Filistɛnwo ji. (Hlɛn Kojoɖotɔwo Wema 16:​28-30.) Samusɔn ɖe kuku nɔ Yehowa mɔ: “Na emɔ ŋ nɔ na wa enu cɛ yí a sɔ dɔnto nɔ Filistɛnwo.” Mawu adodwi lɔ ɖo Samusɔn kwifan ŋci yí gbeni ŋsɛn jiŋ ci eni sa. Ecɛ na ewu Filistɛn sugbɔ sɔwu ciwo yí ewu sa.

16. Nyi mìatɛnŋ akpla so afɛn ci Samusɔn wa mɛɔ?

¹⁶ Ci afɛn ci Samusɔn wa na yí ekpe fun sugbɔ can ɔ, dena yí emi wawa do edro Yehowa tɔ ji o. Nɔ mìwa afɛn ɖe ci yí na wodɔn to nɔ mì alo woxɔ edɔ ciwo mìwanɔ le hamɛ lɔ mɛ sa le mì shi ɔ, mìdagbɔjɔ o. Ðo ŋwi mɔ Yehowa le gbesɔsɔ asɔ nu ke mì. (Eha. 103:​8-10) Nɔ mìwa afɛnwo can ɔ, Yehowa akpɔtɔ azan mì shigbe lé ezan Samusɔn nɛ.

17-18. Nyi yí do ŋsɛn eo le Michael kpɔwɛ lɔ mɛɔ? (Kpɔ foto lɔ hɛnnɛ.)

¹⁷ Mìasɔ nɔviŋsu jajɛ ɖeka ci yí tɔ mɔ Michael kpɔwɛ. Éwanɔ teokrasidɔ sugbɔwo yí nyi sumɔsumɔdɔwatɔ koɖo gbeshiagbe mɔɖetɔ. Ewa ŋshishi mɔ évawa afɛn ɖeka yí woxɔ edɔ ciwo ewanɔ le hamɛ lɔ mɛ le shi. Énu mɔ: “Keke va ɖo hwenɔnuɔ, ŋwanɔ edɔ sugbɔ le Yehowa sɛnsɛn mɛ. Vɔ zeɖekatɔntɔn ɔ, evawa nɔŋ shigbe mɔ ŋdatɛnŋ agbewa ŋɖe le Yehowa sɛnsɛn mɛ ɛnɛ. Ŋdebui kpɔ gbeɖe mɔ Yehowa atashiŋ o, vɔ ŋbiɔnɔ nyɛɖeki se mɔ nyɛ koɖo Yehowa gblamɛ atɛnŋ agbevanɔ shigbe lé ele sa nɛa, alo nasun ji agbevawa dɔwo le hamɛ lɔ shigbe lé ŋwɛni sa nɛa?”

 ¹⁸ Enyɔ sugbɔ mɔ, Michael dena ta o. Énu mɔ: “Ŋsɔ susu ɖo ŋciwo nawa yí nyɛ koɖo Yehowa gblamɛ agbenyɔ ji, ŋdonɔ gbe ɖaɖa ni so ji mɛ, ŋkplanɔ nu yí gbebunɔ tamɛ kpɔ.” Le yiyimɛɔ, Michael gbevaje yí xɔ dɔwo le hamɛ lɔ mɛ. Ecɛyɛɔ, ényi hamɛmɛshinshin koɖo gbeshiagbe mɔɖetɔ. Énu kpi mɔ: “Ŋsɛndoamu koɖo kpekpedonu ciwo ŋxɔ vevitɔ le hamɛmɛshinshinwo gbɔ kpedo ŋnu yí ŋkpɔɛ mɔ Yehowa kpɔtɔ lɔnŋ. Ecɛyɛ nagbetɛnŋ asumɔ le hamɛ lɔ mɛ ke koɖo ayexa mɛmi. Enu ci mɛ ŋto kplaŋ mɔ nɔ mɛɖe wa afɛn yí trɔ ji mɛ ŋtɔŋtɔɔ, Yehowa asɔ ki.” Nɔ mìwa afɛnwo gan yí wa ŋɖekpokpui ci ji yí mìsun keŋ yí trɔ lé mìwanɔ nuwo do yí kpɔtɔ yí ɖoɖoɔŋ do Yehowa nuɔ, mìatɛnŋ akando ji mɔ Yehowa azan mì yí acu shi nɔ mì.—Eha. 86:5; Elo. 28:13.

19. Lé Samusɔn kpɔwɛ lɔ do ŋsɛn eo doɔ?

¹⁹ Le nyɔta cɛ mɛɔ, mìgbetrɔ yí kpɔ enuvevi ɖewo ciwo yí jɔ le Samusɔn gbe mɛ. De amɛmaɖoafɛn yí enyi o, yí ci ewa afɛn le Dalila nyɔ lɔ mɛ can ɔ, demi Yehowa sɛnsɛn o, yí Yehowa can detashi o. Mawu gbevazan Samusɔn le emɔ jiŋ ɖeka nu. Yehowa kpɔtɔ kpɔɛ mɔ yɛnyi mɛɖeka ci yí ɖo xɔse sɛnŋ yí na woŋwlɛ yi ŋkɔ do egbejinɔtɔwo mɛ le Ebretɔwo eta 11 mɛ. Ci mìnya mɔ mìwo Da amɛlɔntɔ ci mìsɛnkɔ jinɔ mɔ yeado ŋsɛn mì vevitɔ nɔ mìgbɔjɔɔ, ejɔ ji nɔ mì sugbɔ! Eyi taɖo shigbe Samusɔn nɛɔ, mìaɖe kuku nɔ Yehowa mɔ: “Ðoŋwi ŋ. Mawu, kafla gbe na ŋ ŋsɛn doji.”—Koj. 16:28.