Wojiŋ le 1955 mɛ, Ŋsuvi amɛtɔn mìnyi yí enyɛ yí nyi vihwɛtɔ lɔ. Ŋshin le axu ci yí le fɔde nɔ Finlande tu, le fini yí wovajeshi ɖɛ gbɛ mɔ yɛnyi Vantaa jugan.

Enɔnyɛ wa ʒinʒindoshimɛ yí trɔ Yehowa Kunuɖetɔ exwe ɖewo godu yí wojiŋ. Vɔ edanyɛ gbe nyɔnɔnwi lɔ yí deɖe emɔ nɔ nɔnyɛ mɔ yi le kpla nu koɖo mìwo ciwo yí nyi ɖeviwo o alo akplɔ mì sɔ yi hamɛ lɔ bɔbɔwo o. Eyi taɖo nɔ dele axomɛɔ, enɔnyɛ kplanɔ Bibla mɛ nyɔnɔnwi vevi lɔwo koɖo mì.

So vihwɛ mɛ ɖyiɔ, ŋɖui mɔ nase tonu nɔ Yehowa. Ci ŋɖo exwe amadrɛɔ, anyi cica do dɔmɛzi doŋ gbeɖeka, ɖo ŋgbe mɔ ŋdaɖu verilättyjä o (Enyi gato ci wosɔ ehun sɔ wa). Ésɔ alɔ ɖeka sɔ kekeɛ aglan nɔŋ ŋsɛntɔ keŋ sɔ gato lɔ do evetɔ lɔ mɛ keŋ yí teteɛkpɔ mɔ yeaʒin do aglan mɛ nɔŋ. Ŋtekpɔ yí gbla gaci ci esɔ lé gato lɔ le alɔ mɛ ni yí ejuin.

Hwenu ŋɖo xwe 12 ɔ, edanyɛ ku. Le yi goduɔ, ŋtɛnŋ yí tɔ hamɛ lɔ bɔbɔwo yiyi. Nɔvi ciwo yí le hamɛ lɔ mɛ sɔ ɖe le ji nɔŋ veviɖe, yí ecɛ do ŋsɛnŋ mɔ mawa ŋkɔyiyiwo le gbɔngbɔn mɛ. Ŋtɔ Bibla hlɛnhlɛn ŋkeŋke yí kplanɔ mìwo Bibla nukplawemawo nywiɖe. Enukplakpla toto nywi cɛwo yí na ŋsun ji yí wa ʒinʒindoshimɛ hwenu ŋɖo xwe 14, le 8 Août 1969.

 Ci ŋɖegbɔ suklu zeɖeka kakaɔ, ŋtɔ gbeshiagbe mɔɖeɖe dɔ lɔ ji. Ŋyi avayi sumɔ le fini eʒan sugbɔ le wu, le Pielavesi, ci yí dejinjin le Finlande judomɛ o.

Le Pielavesiɔ, ŋdo go cugbejɛ ɖeka ci yí jikɔ avanyi ashinyɛ vevi, étɔ mɔ Sirkka. Amɛɖekisɔsɔhwe yitɔ koɖo gbɔngbɔnmɛnyinyi yitɔ wu ji nɔŋ. Dejinɔ enu ganganwo alo ŋcilanmɛnuwo debianɔ ŋkuvi ni o. Mì amɛve lɔwo mìji mɔ mìawa dɔ sugbɔ nɔ Yehowa lé mìakpe ji do, nɔ woɖo edɔ ɖekpokpui nɔ mì can. Mìɖe nɔnɔ le 23 Mars 1974. Nɔ anyɔ saɔ, mìaɖyi sa yi fiɖe keŋ avayi kpɔ alɔlele jijɔ lɔ le nɔtɔxu. Vɔ mìyi Karttula, yí tɔ kunuɖeɖe dɔ lɔ ji ɖo Fyɔɖuxu ŋɛnywidratɔwo ʒan le nɔ sugbɔ.

So tɔtɔmɛ nɔ mìwo lɔleleɔ, Yehowa dasɛ nɔ mì mɔ yeale bu nɔ mì le ŋcilanmɛ nɔ mìsɔ Fyɔɖuxu lɔ do texwe ŋkɔtɔ. (Mat. 6:33) Le kpɔwɛ mɛ ci mìle Karttulaɔ, ehun dele mì shi o. Doŋkɔɔ, keke mìsɔ zɔnnɔ emɔ. Le fafa hwenuɔ, ayamɛ fanɔ sɛnŋsɛnŋɖe. Mìʒan ehun ɖeka gbɔxwe yí atɛnŋ aɖe kunu le hamɛ lɔ nyigbanmama gangan lɔ mɛ. Vɔ mìdeɖo ho yí axwle o.

Enumaɖoŋdonutɔɔ, fofonyɛ vayɔ mì kpɔ. Ésɔ yi hun sɔ na mì faa. Ehun lɔ wemawo le gbesɔsɔ. Ami ɖekɛ yí mìajejeɛ kɔ ɖo mɛ kpoŋ. Yi goduɔ, mìvawa ehun ci mìʒan ɖɛ.

Yehowa dasɛ nɔ mì mɔ yesɔ gbeta mɔ yeakpɔ ŋcilanmɛ ʒanwo gbɔ nɔ mì. Edɔ ci mìawa kpoŋ yí nyi mɔ mìasɔ Fyɔɖuxu lɔ nuwo do texwe ŋkɔtɔ.

Ci mìyi emɔɖetɔwo Suklu le 1978 mɛɔ, Raimo Kuokkanen, a ci yí nyi ɖeka le mìwo nukplamɛtɔwo mɛ do ŋsɛn mì mɔ mìwo le do alɔ wema mɛ ayi Gileadi Suklu. Eyi taɖo mìtɔ ŋlɛshigbe kplakpla keŋ atɛnŋ aje yí ayi. Vɔ gbɔxwe mìado alɔ wema lɔ mɛɔ, woyɔ mì mɔ mìwo le va wa dɔ le alɔjedɔwaxu Finlande tɔ le 1980. Le hwenɔnuɔ, Betɛlitɔwo datɛnŋ ado alɔ wema mɛ ayi Gileadi o. Vɔ mìji mɔ mìawa dɔ nɔ Yehowa le fini yɛ kpɔ mɔ yɛnyɔ, de fini mìwo kpɔkpɔ mɔ yɛnyɔ yɔ o. Eyi taɖo mìlɔn do amɛyɔyɔ lɔ ji. Vɔ mìkpɔtɔ kplakɔ ŋlɛshigbe keŋ nɔ vlavo  emɔ gbevahun nɔ mìɔ, mìado alɔ wema mɛ nɔ Gileadi yiyi.

Exwe ɖewo goduɔ, edɔjikpɔha lɔ hun mɔ nɔ Betɛlitɔwo nɔ wowo can woado alɔ wema mɛ nɔ Gileadi. Mìdo alɔ wema mɛ zeɖeka kaka, vɔ denyi mɔ mìdekpɔkpɔ jijɔ le Betɛli taɖo yɔ o. Ewaɖeɔ, mìkpɔkpɔ jijɔ nywiɖe! Mìji kpoŋ mɔ mìale gbesɔsɔ awa dɔ le fini eʒan sugbɔ le, nɔ mìvlɛ yí je. Woyɔ mì le Gileadi Suklu 79 tɔ yí mìxɔ kunuɖewema le Septembre 1985 mɛ. Wosɔ mì ɖaɖa Colombie.

Le Colombieɔ, edɔ ŋkɔtɔ ci woɖo nɔ mì yí nyi mɔ mìawa dɔ le alɔjedɔwaxu lɔ. Ŋje agbla yí wa ci ji ŋkpe le edɔ ci woɖo nɔŋ mɛ, vɔ le xwe ɖeka goduɔ, ŋkpɔɛ mɔ woɖo aɖɔli dɔ nɔŋ. Ŋkɔtɔ le anyi gbe mɛ yí biɔ mɔ wo le ɖɔli dɔ nɔŋ ke. Le yi goduɔ, wosɔ mì mɔ mìanyi ejugodu ŋɛnywidratɔwo le Neiva jugan mɛ ci yí le Huila kanmɛ.

Kunuɖeɖedɔ lɔ jɔnɔ ji nɔ nɔŋ gashiagamɛ. Hwenu ŋnyi mɔɖetɔ trɛnnɔ le Finlande ɔ, Ŋtɔnɔ kunuɖeɖe so nyidin fɔnfɔnmɛ keke aje fiɛfi mɛ keŋkeŋ. Nyɛ koɖo Sirkka zannɔ ŋkeke sugbɔwo yí sɔ ɖenɔ kunu. Ci mìnyi asu koɖo ashi yoyuɔ, nyɛ koɖo Sirkka ɖenɔ kunu le ŋkeke lɔ pleŋ ji na nɔ ŋkeke sugbɔ. Nɔ mìwakɔ dɔ le nyigbanmama ciwo yí jinjin mɛɔ, mìdɔnnɔ mìwo hun mɛ hweɖewonu. Édɔ yí gamɛ ci mìsɔ zɔnnɔ mɔ lɔ ɖenɔ kpɔtɔ yí mìgbetɛnŋ fɔnnɔ nyidin blaŋ yí atɔ kunu ɖeɖe le ŋkeke ci yí kplɔɛdo ji.

Ci mìvanyi ejugodu ŋɛnywidratɔwoɔ, mìkpɔɛ mɔ mìgbevaɖekɔ kunu koɖo ezolelanmɛ shigbe lé mìwɛni do sa nɛ. Amɛwo va sugbɔ le mìwo hamɛ lɔ mɛ doji, yí nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnu ciwo yí le Colombie bunɔ amɛ, lɔnnɔ amɛ, yí gbesɔnɔ ɖe le ji nɔ amɛ.

Jugan ɖekawo dejinjin do Neiva o yí Kunuɖetɔ ɖe dele wo mɛ o. Lé woawɛ yí adra eŋɛnywi lɔ nɔ amɛwo le hunnɔtɔxuwo yí xaŋ sugbɔ. Vɔ ci wowakɔ ahwa le nɔwoɔ, mɛ ciwo yí deso ju lɔ mɛ datɛnŋ avayi nɔ nɔ o. Eyi taɖo ŋdo gbe ɖaɖa mɔ mɛɖeka ci yí so eju ŋtɔ́ hanwo ɖeka mɛ le vanyi Kunuɖetɔ. Amɛ lɔ ale Neiva keŋ akpla nyɔnɔnwi lɔ. Eyi ŋgbedo gbe ɖaɖa mɔ, nɔ amɛ lɔ wa ʒinʒindoshimɛ ɖegbɔɔ, amɛ lɔ ashin le gbɔngbɔn mɛ yí atrɔyi yi xwe keŋ avayi ɖe kunu nɔ wo. Ŋɖo anya mɔ Yehowa yɛ kpɔɛ ahan sɔwu nyɛ.

Dejinjin o, ŋtɔ Bibla kplakpla koɖo jajɛ ɖeka ci yí tɔ mɔ Fernando González. Énɔnɔ Algeciras, ci yí nyi ɖeka le eju ciwo mɛ Yehowa Kunuɖetɔ ɖe dele o. Fernando ɖo azɔn mɔ kpeci 50 keŋ ava Neiva yí avawa dɔ. Édranɔ do nywiɖe nɔ enukplakpla ɖekaɖeka yí gbetɔ bɔbɔ lɔwo pleŋ yiyi zeɖeka. Kwɛshila ŋkɔtɔ nɔ enukplakpla yitɔɔ, Fernando bɔ mɛ ciwo yí le yi xomɛ doju yí kpla wo ŋciwo yí ekpla le Bibla kplakpla yitɔ mɛ.

Ci Fernando kpla nu nanɔ wleci amadɛn goduɔ, éwa ʒinʒindoshimɛ le Janvier 1990. Le yi goduɔ, étrɔ gbeshiagbe mɔɖetɔ. Ci Kunuɖetɔ ɖeka vale Algeciras yɛɔ, esun keke nɔ alɔjedɔwaxu lɔ asɔ emɔɖetɔ veviwo ɖaɖa nɔ. Le Février 1992 mɛɔ, woɖo hamɛ ɖeka do ju lɔ mɛ.

 Nɔ Fernando ɖekɔ kunu ɖe, yi xomɛtɔwo ɖekɛ ji esɛnnɔa? Oo! Ci ele alɔ ɖegbɔɔ, yi koɖo ashiɛ hun yí vayi ci San Vicente del Caguán, eju bu ci mɛ yí Yehowa Kunuɖetɔ ɖe dele o. Woɖo hamɛ ɖeka do nɔ. Le 2002 mɛɔ, wosɔ Fernando nɔ anyi ekán lɔ mɛ hamɛwo jikpɔtɔ yí yi koɖo ashiɛ Olga, kpɔtɔ wakɔ hamɛwo jijikpɔdɔ lɔ keke vaɖo egbɛ.

Enu ci yi jɔ lɔ kplaŋ lé ele veviɖe do mɔ woado gbe ɖaɖa so enu ɖe koŋ nu ci yí kan mìwo teokrasidɔwo. Yehowa wanɔ enu ci mìwo datɛnŋ awa o. Nɔ mìanuiɔ, jinukusɔsɔdɔ yitɔ yɔ, de mìwotɔ yɔ o.—Mat. 9:38.

Le 1990 mɛɔ, womɔ mìwo le wa hamɛwo jijikpɔdɔ lɔ. Ekán ŋkɔtɔ ci wosɔ nɔŋ yí nyi Bogotá jugan ci yí nyi fyɔju. Mìvɔnvɔn mɔ mìdawa mìwo dɔ lɔ nywiɖe le nɔ o. Amɛ gbali nyɛ koɖo ashinyɛ nyi, yí mìdeɖo enujikpekpe ɖe o. Mìdenɔ jugan ŋtɔ́ han ci mɛ amɛwo sugbɔ le kpɔ o. Vɔ Yehowa wa do egbe ci eɖo le Filipitɔwo 2:13 mɛ ji: “Ðo Mawu yí nyi mɛ ci yí donɔ ŋsɛn mí yí nanɔ edro lɔ koɖo ŋsɛn lɔ mí nɔ míawa enu ci yí jɔnɔ ji ni.”

Le yiyimɛɔ, womɔ mìawa ekán lɔ mɛ hamɛwo jijikpɔdɔ lɔ le Medellín, jugan ci nu yí mìxo nuxu so le tɔtɔmɛ. Amɛwo wanɔ tamɛsɛnnuwo le emɔ lɔ ji haan yí degbeɖyinɔ ŋɖe nɔ wo o. Le kpɔwɛ mɛ, gbeɖeka ci ŋle Bibla kplakɔ koɖo mɛɖekaɔ, wotɔ ecu dada le axwe ci ŋva lɔ mɛ godu. Ekpɔtɔ hwɛɖeka yí naje nyigban, vɔ anyi nukplavi lɔ yɛ voŋ fɛɛ yí kpɔtɔ le mamamɛ lɔwo hlɛnkɔ. Ci ehlɛn enu lɔ ɖegbɔɔ, éɖe kuku mɔ yeato ayi xexenu. Ci ewa sabaaɔ, étrɔ gbɔ koɖo vihwɛ amɛve yí nu koɖo gbe mɛ fafa mɔ: “Ŋɖekukuam, ŋvayi kplɔ vinyɛwo yɔ.”

Mìgbedo go afɔku buwo gabumɛwo. Gbeɖeka ci yí mìwakɔ so le axomɛ yí axomɛɔ, ashinyɛ shi eju va ŋgbɔ yí le ŋshishi mɛ. Énu nɔŋ mɔ mɛɖeka da cu ye. Jika soŋ. Vɔ le yiyimɛɔ, mìvakpɔɛ mɔ de Sirkka yí ŋsu ci yí hɛn ecu lɔ dada o; vɔ édada mɛ ci yí totoɔ axa ni yí vayikɔ.

Ci hwenuwo vayikɔɔ, tamɛsɛnnuwawa le emɔ ji lɔwo degbevasokɔ jika nɔ mì o. Kunuɖetɔ ciwo yí so nɔtɔxuwo yí do go nɔnɔmɛ ŋtɔ́ hanwo koɖo ciwo yí wu ŋnɔwo do ŋsɛn mì eyi mìvakpɔɛ mɔ, nɔ Yehowa tɛnŋ kpedo wo nuɔ, ákpedo mìwo can nu hɛnnɛ. Mìɖonɔ to nukplamu ciwo hamɛmɛshinshin ciwo yí le nɔtɔxu nanɔ mì gashiagamɛ yí wanɔ do wo ji yí gbenɔ kpɛtɛ do alɔ mɛ nɔ Yehowa.

Le nyɔnɔnwi mɛɔ, nɔnɔmɛ ɖewo li ciwo yí denyi afɔku shigbe lé mìwo buini do nɛ o. Gbeɖekaɔ, ŋvayi axwe ɖeka mɛ yí ŋseseɛ yí ewa shigbe mɔ nyɔnu amɛve ɖekawo le axwa dokɔ yí zuzuɔ wowonɔnɔwo hannɛ le xexenu. Ŋdeji mɔ nakpɔ lé wole aɖe lɔ hwlɛnkɔ do o. Vɔ axwe lɔ mɛ tɔ ɖeka do vivi do ŋnu yí mɔ nyɛ le va ye gbadenu. Vɔ mìvanya mɔ de “aɖehwlɛnhwlɛn” yɔ o, xevi ci yí srannɔ amɛ amɛve ɖekawo yí srankɔ mɛɖekawo le nɔ.

Le 1997 mɛɔ, wosɔŋ mɔ nanyi enukplamɛtɔ le Sumɔsumɔ Kpanana Suklu. b Teokrasi sukluwo yiyi jɔnɔ eji nɔŋ tɛgbɛɛ, vɔ ŋdebui kpɔ gbeɖe mɔ emɔ vevi cɛ avahun nɔŋ yí nana ekpla le eɖe mɛ o.

Le yiyimɛɔ, wovasɔŋ mɔ nanyi ekán lɔwo jikpɔtɔ. Vɔ ci wovaɖo te toto ŋtɔ́ɔ, ŋvatɔ ekán lɔwo mɛ hamɛwo jijikpɔdɔ lɔ wawa. Eyi taɖo ŋwa ekplananadɔ lɔ koɖo ekán lɔwo mɛ hamɛwo jikpɔkpɔdɔ lɔ na nɔ exwe 30 koɖo ŋɖe. Ŋxɔ shicu sugbɔ le edɔ ŋtɔ́wo wawa mɛ haan. Vɔ de gashiagamɛ yí enu lɔwo pleŋ yinɔ fafɛɖe o. Madre mɛ nɔ mí.

Amɛ sɛnŋsɛnŋ ɖeka ŋnyi yí gbekannɔdo nyɛɖeki ji. Ecɛ kpedo ŋnu yí ŋɖu nɔnɔmɛ gbɔnnugbɔnnuwo ji. Vɔ hweɖewonuɔ, ezo ci yí le ŋmɛ mɔ madra ŋɖewo do le hamɛ lɔ mɛ vawunɔ gan ɖoɖu. Ŋdo ŋsɛn mɛɖewo sɛnŋsɛnŋɖe mɔ wo le lɔnnɔ amɛ yí asenɔ nugɔnmɛ nɔ mɛbuwo. Vɔ hwenu ŋtɔ́ lɔwo mɛ ke yí nyɛŋtɔ ŋdedasɛ jijɔ ŋtɔ́wo o.—Rɔm. 7:​21-23.

Ci ŋwa afɛnwoɔ, edɔ yí ŋgbɔjɔ hweɖewonu sugbɔ. (Rɔm. 7:24) Évaje hweɖekanuɔ, ŋdo egbe ɖaɖa nɔ Yehowa mɔ anyɔ sɔwu mɔ natashi ejudodu ŋɛnywidradradɔ keŋ atrɔ ayi Finlande. Le fiɛfi ŋtɔ́ɔ, ŋyi hamɛ lɔ bɔbɔ ɖeka. Ŋsɛndoamu ciwo ŋxɔ le nɔ na yí ŋkando ji mɔ ŋɖo akpɔtɔ ale anyi dɔ lɔ ji yí akpɔtɔ awakɔ edɔ so anyi gbɔjɔgbɔjɔwo nu. Gbenɔgbe lɔɔ, lé Yehowa ɖo anyi gbedodoɖa lɔwo ŋci yi mɛ kɔ gbawlɛ nɔŋ do, wa dɔ do ŋji sugbɔ. Gbesɔ kpe niɔ, lé esɔ xomɛvu yí kpedo ŋnu ŋɖu anyi gbɔjɔgbɔjɔwo ji jɔ eji nɔŋ sugbɔ.

Nyɛ koɖo Sirkka do akpe nɔ Yehowa mɔ, ci ehun emɔ nɔ mì yí mìzan hwenu sugbɔtɔ nɔ mìwo gbe yí sɔ wa gashiagamɛ sumɔsumɔdɔ lɔ jeŋ nɔ mì sugbɔ. Égbejɔ eji nɔŋ sugbɔ mɔ Yehowa naŋ nyɔnu lɔnlɔntɔ koɖo egbejinɔtɔ ci yí nɔ koɖoŋ le exwe ŋtɔ́wo pleŋ mɛ.

Dajinjin o, naɖo exwe 70 yí nami ekplananadɔ lɔ koɖo ekán lɔ mɛ hamɛwo jijikpɔdɔ lɔ wawa. Vɔ deve ŋnu o. Nyi yí taɖoɔ? Ðo ŋkando ji keŋkeŋ mɔ enu ci yí donɔ jijɔ nɔ Yehowa sɔwu yí nyi mɔ mìasin yí ajeshi sɛnxu nɔ mìwoɖekiwo yí akanfui koɖo mìwo ji ciwo yí ɖɔ koɖo lɔnlɔn koɖo enujeŋnɔamɛ. (Mishe 6:8; Maki 12:​32-34) Deʒan mɔ edɔ ganganwo mìawakɔ gbɔxwe yí ado bubu Yehowa nu o.

Nɔ ŋtrɔ yí kpɔ edɔ ciwo woɖo nɔŋ yí ŋwa vayi lɔwoɔ, ŋkpɔɛ mɔ denyi kpɔ mɔ ŋje sɔwu mɛkpɛtɛwo wu taɖo yí wosɔ wo nɔŋ o, alo enujikpekpe ɖe ŋɖo wu mɛkpɛtɛwo taɖo yɔ o. Ewaɖeɔ, xomɛvu Yehowa tɔ yí dɔ yí ena edɔ ŋtɔ́woŋ, ésɔ edɔ cɛwo nɔŋ ci ŋɖo gbɔjɔgbɔjɔwo can. Ŋnya mɔ, nɔ ŋsun ji yí wa edɔ cɛwo pleŋ ɔ, Yehowa yí kpedo ŋnu. Ahan yí anyi gbɔjɔgbɔjɔwo kanfu Mawu ŋsɛn nɛ.—2 Kor. 12:9.