1. Nɔ mìbunɔ tamɛ kpɔ so agbe tɛgbɛɛ nɔnɔ gbe ci Yehowa ɖo nɔ mì nu ɖe, lé ewanɔ nɔ mìɔ?

 YEHOWA ɖo egbe mɔ mɛ ciwo yí se tonu nɔ ye avanɔ “agbe mavɔ.” (Rɔm. 6:23) Nɔ mìbunɔ tamɛ kpɔ so enu cɛ ci Yehowa na mì nuɔ, lɔnlɔn ci mìɖo ni asɛnsɛnŋ doji. Bu tamɛ kpɔ so enyɔ cɛ nu: Mìwo Da ci yí le jeŋkwi mɛ lɔn mì sugbɔ keke yí na mì enunywi cɛ keŋ nɔ mìŋgbeklan so nu gbeɖe o.

2. Lé agbe mavɔ nɔnɔ gbe ci Mawu ɖo kpenɔdo mì nu doɔ?

² Agbe tɛgbɛɛ nɔnɔ gbe ci Mawu ɖo nɔ mì kpenɔdo mì nu mìdonɔ ji le tetekpɔwo mɛ kakayɛ. Nɔ mìwo ketɔnɔwo dokɔ vɔnvɔn nɔ mì mɔ yewoawu mì can ɔ, dena mìminɔ Yehowa sɛnsɛn o. Nyi yí taɖoɔ? Susu ɖeka yí nyi, mìnya mɔ nɔ mìnɔ gbeji nɔ Yehowa yí kuɔ, ávafɔn mì yí mìdagbevaku kpɔ gbeɖe o. (Ʒan 5:28, 29; 1 Kor. 15:55-58; Ebre. 2:15) Nyi yí taɖo mìatɛnŋ akando ji mɔ mìanɔ agbe tɛgbɛɛɔ? Mìakpɔ susu lɔwo ɖa.

3. Nyi yí taɖo mìatɛnŋ akando ji mɔ Yehowa atɛnŋ ana yí mìanɔ agbe tɛgbɛɛɔ? (Ehajiji Wema 102:12, 24, 27)

³ Mìnya mɔ Yehowa atɛnŋ ana mìanɔ agbe tɛgbɛɛ, ɖo eyi nyi agbe Soxu yí yiŋtɔ li tɛgbɛɛ. (Eha. 36:9) Bibla kpukpui ɖewo dasɛ mɔ Yehowa li tɛgbɛɛ, yí ali keke asɔyi mavɔ. Kpukpui ɖewo ke: Ehajiji Wema 90:2 nu mɔ Yehowa li “tɛgbɛɛ, yí A li tɛgbɛɛ.” Ehajiji Wema 102 can nu enyɔ ŋtɔ́ han. (Hlɛn Ehajiji Wema 102:12, 24, 27.) Enyɔnuɖɛtɔ Xabakuku can ŋwlɛ so mìwo Da ci yí le jeŋkwi mɛ nu mɔ: “Tɔhonɔ, È nyi Tɔhonɔ ci yí le agbe  keke sɔyi mavɔ mavɔ! È nyi anyi Mawu kɔkwɛtɔ ci yí de kunɔ gbeɖe o!”—Xab. 1:12.

4. Nɔ egbɔnnɔnu nɔ mì mɔ mìase enyɔ ci yí nyi mɔ Yehowa li xoxoxo gɔnmɛ ɖe, eɖo anyi tamɛbukpɔ nɔ mìa? Ðe mɛ.

⁴ Yehowa le agbe “keke sɔyì mavɔ mavɔ.” Egbɔnnɔnu nɔ eo mɔ àse enyɔ cɛ mɛa? (Ezai 40:28) Egbɔnnɔnu nɔ amɛ sugbɔtɔ mɔ woamɔŋje enyɔ cɛ mɛ. Eliwu nu so Mawu nu mɔ: “Mìdatɛnŋ ase gɔnmɛ nɔ hlɛnhlɛnmɛ nɔ yi xwewo o.” (Job 36:26, NWT) Vɔ de ci mìdatɛnŋ ase gɔnmɛ nɔ enu ɖe taɖo mìamɔ enu lɔ deli nyɔnɔnwitɔ o. Le kpɔwɛ mɛ, ci mìdese lé koulan wanɔ dɔ do mɛ vɛ keŋkeŋ ɖe, eyi taɖo mìamɔ koulan delia? Oo, mìatɛnŋ anu ahan go. Ahanke, mìwo agbetɔwo can ɔ, mìdatɛnŋ ase lé enyi do yí Yehowa li yí ani keke asɔyi mavɔmavɔ gɔnmɛ vɛ keŋkeŋ o. Vɔ kpɔ dedasɛ mɔ Mawu dele agbe tɛgbɛɛ o. Nyɔnɔnwi ci yí kuso Enuwowatɔ lɔ nu denɔ ete do enu ci gɔnmɛ mìatɛnŋ ase alo enu ci gɔnmɛ mìdatɛnŋ ase ji o. (Rɔm. 11:33-36) Éli xoxoxo doŋkɔ nɔ xexegbɛ lɔ pleŋ, wleci koɖo wleciviwo can. Yehowa na kankandoji mì mɔ, eye yí nyi “Mɛ ci yí wa nyigban lɔ koɖo ye ŋsɛn.” Eyi éli xoxoxo gbɔxwe yí “vakeke jeŋkwiwo mɛ.” (Ʒer. 51:15, NWT; Edɔ. 17:24) Susu bu ci yí taɖo mìatɛnŋ akando ji mɔ mìatɛnŋ avanɔ agbe tɛgbɛɛɔ?

5. Enunywi ci yí asu koɖo ashi ŋkɔtɔ ɖo saɔ?

⁵ Yehowa wa enulagbu ciwo yí le nyigban ji nɔ woanɔ agbe je hwenu ɖe, vɔ dewa agbetɔwo do ahan ji o. Éwa wowo yí woto akpo, wodaku gbeɖe o. Vɔ Yehowa nu nɔ Adamu mɔ: “Da ɖu acikusɛnsɛn ci yí danɔ sɛ enu nywi koɖo enu vwin o, vɔ, nɔ́ e ɖui gbeɖe ɔ, a ku kpaŋ.” (Gɔnm. 2:17) Nɔ Adamu koɖo Ɛva se tonu nɔ Yehowa saɔ, wodaku o. Esɔgbe mɔ mìatɛnŋ abui mɔ Yehowa atɛnŋ avanu nɔ wo le yiyimɛ mɔ wo le ɖu “agbeci kusɛnsɛn lɔ.” Ecɛ ana woakando ji keŋkeŋ mɔ yewoanɔ agbe keke “a sɔyi mavɔmavɔ.” b—Gɔnm. 3:22.

6-7. (a) Enubu ci yí dasɛ mɔ wodewa agbetɔwo mɔ wo le kuɔ? (b) Nyiwo yí àji mɔ yeawa le paradiso lɔ mɛɔ? (Kpɔ foto lɔwo.)

⁶ Jɔjɔmɛnunyatɔ ɖewo kpɔ ŋɖewo ciwo yí dasɛ mɔ, ahlɔn mìwotɔ atɛnŋ alé enu sugbɔ ɖɛ yí awugan wu enu ciwo pleŋ mìatɛnŋ akpla le mìwo gbe pleŋ mɛ. Ejiŋ haan. Le 2010 mɛɔ, enyɔdrawema ɖeka  nu mɔ, enu ci ahlɔn mìwotɔ atɛnŋ alé ɖɛ kpɛnkpɛnmɛ asɔ koɖo video ci wowa yí axɔ gaxoxo miliɔn amɛtɔn han; woawa wu exwe 300 gbɔxwe akpɔ video lɔ vɛ. Enu ciwo mìwo hlɔn atɛnŋ alé ɖɛ atɛnŋ awugan wu kɔnŋta ŋtɔ́ ci wowa. Ecɛ dasɛ mɔ Yehowa wa ahlɔn mìwotɔ nɔ alé nu ɖɛ sɔwu enu ciwo mìkplanɔ le exwe 70 alo 80 ciwo yí mìsɔ nɔnɔ agbe mɛ.—Eha. 90:10.

⁷ Yehowa gbewa mì koɖo edro vevi ci yí nyi mɔ, mìaji mɔ mìakpɔtɔ anɔ agbe. Bibla nu so agbetɔwo nu mɔ Mawu sɔ “mavɔmavɔ do ji mɛ nɔ wo.” (Ŋun. 3:11, NWT) Susu ɖeka ci yí taɖo mìkpɔnɔ eku mɔ yɛnyi mìwo ketɔnɔ nɛ. (1 Kor. 15:26) Nɔ mìble veviɖe ɖe, mìgbenɔ ŋɖemawa yí ale te mɔ mìaku kpoŋ a? Oo; mìyinɔ dotowo gbɔ yí nunɔ cikewo keŋ asɔ da dɔ̀ lɔ. Mìwanɔ cɛwo pleŋ koɖo susu mɔ mìanɔ agbe. Eyi nɔ mɛɖe ci mìlɔn veviɖe, nɔ egbenyi vihwɛ alo mɛganxoxu yɔ can yí ekuɔ, mìsenɔ vevi sugbɔ na nɔ hwenu jinjin ɖe. (Ʒan 11:32, 33) Kankandojitɔɔ, mìwo Watɔ lɔ ci yí lɔn mì datɛnŋ awa mì koɖo edro koɖo enujikpekpe mɔ mìakpɔtɔ anɔ agbe, nɔ yiŋtɔ deji mɔ agbetɔwo le nɔ agbe tɛgbɛɛ o. Vɔ susu buwo gbeli ciwo yí dɔ mìakando ji mɔ mìatɛnŋ anɔ agbe tɛgbɛɛ. Ecɛyɛɔ, mìakpɔ ŋɖewo ciwo Yehowa wa vayi koɖo enu ciwo ewakɔ yɛ ciwo yí dasɛ mɔ enu ci edrɔ nɔ agbetɔwo le tɔtɔmɛ lɔ detrɔ o.

8. Nyi yí Ezai 55:11 kpla mì so enu ci Yehowa drɔkɔ nɔ mì nuɔ?

⁸ Ci Adamu koɖo Ɛva wa nuvɔn yí ena wowo viwo vakukuɔ can ɔ, ecɛ dena yí  Yehowa trɔ yi susu kudo enu ci edrɔ mɔ yeawa le tɔtɔmɛ lɔ nu o. (Hlɛn Ezai 55:11.) Ékpɔtɔ jijiɛ mɔ agbetɔ egbejinɔtɔwo le nɔ agbe mavɔ. Mìatɛnŋ akando enyɔ cɛ ji, nɔ mìkpɔ enyɔ ciwo Yehowa nu koɖo enu ciwo ewa vayi keŋ nɔ yi dro lɔ avamɛ.

9. Egbe ci Mawu ɖoɔ? (Daniɛli 12:2, 13)

⁹ Yehowa ɖo gbe mɔ yeafɔn amɛkukuwo yí awɛ nɔ woatɛnŋ anɔ agbe mavɔ. (Edɔ. 24:15; Titu 1:1, 2) Egbejinɔtɔ Job kando ji keŋkeŋ mɔ, Yehowa jikɔ veviɖe mɔ yeafɔn mɛ ciwo yí ku. (Job 14:14, 15) Enyɔnuɖɛtɔ Daniɛli nya mɔ woavafɔn amɛwo yí emɔ ahun nɔ wo keŋ nɔ woatɛnŋ anɔ agbe mavɔ. (Eha. 37:29; hlɛn Daniɛli 12:2, 13.) Ʒuifu ciwo yí li le Yesu hwenu can nya mɔ Yehowa atɛnŋ ana “agbe mavɔmavɔ” yi sɛntɔ egbejinɔtɔwo. (Luiki 10:25; 18:18) Yesu xo nuxu so gbeɖu cɛ nu zenɛniɖe, yí Dalɔ fɔn yiŋtɔ so ku.—Mt. 19:29; 22:31, 32; Luiki 18:30; Ʒan 11:25.

10. Kankandoji ci yí fɔnfɔnsoku ciwo yí vayi na mìɔ? (Kpɔ foto lɔ.)

¹⁰ Yehowa yí nyi agbe lɔ Natɔ yí eɖo ŋsɛn afɔn amɛwo so ku yí woagbe nɔ agbe ke. Yehowa na ŋsɛn enyɔnuɖɛtɔ Eli yí efɔn kposhu ci yí le Sarɛpta vi ŋsuvi so ku. (1 Efy. 17:21-23) Ahanke Mawu kpedo enyɔnuɖɛtɔ Elize can nu yí efɔn Shunɛmu nyɔnu lɔ vi ŋsuvi lɔ do agbe. (2 Efy. 4:18-20, 34-37) Mɛ cɛwo ciwo yí wofɔn so ku koɖo fɔnfɔnsoku buwo dasɛ mɔ, Yehowa ɖo ŋsɛn afɔn amɛwo so ku yí woagbenɔ agbe ke. Hwenu Yesu le nyigban jiɔ, édasɛ mɔ ye Daye na ye ŋsɛn ŋtɔ́. (Ʒan 11:23-25, 43, 44) Ecɛyɛɔ, Yesu le jeŋkwi mɛ yí woni “ŋsɛn pleŋ . . . le jeŋkwi mɛ koɖo nyigban ji.” Eyi taɖo átɛnŋ ana gbeɖu cɛ avamɛ; eyi nyi mɔ, woafɔn ‘mɛ ciwo pleŋ yí le eŋwiɖoɖo yɔduwo’ mɛ do agbe yí woavanɔ agbe keke asɔyi mavɔmavɔ.—Mt. 28:18; Ʒan 5:25-29.

11. Lé tafɛn lɔ na yí mìatɛnŋ anɔ agbe mavɔ doɔ?

¹¹ Nyi yí taɖo Yehowa lɔn yí Eviɛ vevi lɔ se vevi ahan keke kuɔ? Yesu na ɖoŋci nɔ enyɔbiɔse cɛ ci enu mɔ: “Mawu lɔn xexe lɔ sugbɔ, e yi taɖo É sɔ Eviɛ akogo ɖaɖa, nɔ amɛ ɖekpokpwi ci xɔɛ ji se da trɔn o, vɔ a kpɔ agbe mavɔ.” (Ʒan 3:16) Ci Mawu sɔ Eviɛ cu tafɛn do mìwo nuvɔnwo tamɛɔ, ena yí mìatɛnŋ anɔ agbe mavɔ. (Mt. 20:28) Apotru Pɔlu dre akpaxwe cɛ mɛ nɔ enu ci Mawu ji mɔ yeawa ci eŋwlɛ mɔ: “Ci yí e nyi kpɔ mɔ ŋsu kuɖeka ji yí eku tó yí va ɔ, nɛnɛke yí fɔnfɔnjete so le amɛkukuwo domɛ va toto ŋsu kuɖeka ji nɛ. Shigbe lé amɛshamɛ ku do le Adamu mɛ ɛnɛ ɔ, nɛnɛke yí amɛshamɛ a gbe nɔ̀ agbe le Kristo mɛ nɛ.”—1 Kor. 15:21, 22.

12. Nyi Yehowa wa nɔ edro yitɔ anyi wawaɔ?

¹² Yesu kpla yi dokplɔtɔwo mɔ wo le donɔ gbe ɖaɖa mɔ, Mawu Fyɔɖuxu lɔ le va yí Mawu dro le nyi wawa le nyigban ji. (Mt. 6:9, 10) Akpaxwe ɖeka nɔ Mawu dro lɔ yí nyi mɔ agbetɔwo anɔ agbe tɛgbɛɛ le nyigban ji. Nɔ ecɛ atɛnŋ anyi wawaɔ, Yehowa sɔ Eviɛ ɖo Efyɔ nɔ Mawu Fyɔɖuxu lɔ. Mawu sɔ amɛ 144 000 so nyigban ji lɛ nɔ woavayi wa edɔ koɖo Yesu le jeŋkwi mɛ nɔ Mawu dro lɔ anyi wawa.—Enyɔ. 5:9, 10.

13. Nyi Yehowa wakɔ kakayɛɔ, yí nyi yí mìwo can mìɖo awaɔ?

¹³ Yehowa bɔkɔ “agbetɔ sugbɔ sugbɔ” lɔwo doju kakayɛ yí nana kpla wo keŋ nɔ yi Fyɔɖuxu lɔ atɛnŋ akpa nɔ wo. (Enyɔ. 7:9, 10; Ʒaki 2:8) Ci vɔnvɔn koɖo ahwa  na yí ejunɔnɔ glo amɛwo le xexe ci mɛ mìle gbɛ mɛ can ɔ, agbetɔ sugbɔsugbɔ lɔwo teteɛkpɔ yí eju ci mɛ woso koɖo akɔta ci mɛ tɔ wonyi dena yí wodonɔ ke wowonɔnɔwo o. Wosɔ wowo wiwo sɔ cukɔ agbledenuwo vɔ, le kpɔwɛnyɔnunu mɛ. (Mis. 4:3) Wodeyinɔ ahwa yí awu amɛwo o, vɔ wokpekpeɛdo amɛwo nu nɔ woakpɔ “agbe adodwi” lɔ, ci wokplakpla nu wo so Mawu adodwi lɔ koɖo edro yitɔwo nu. (1 Tim. 6:19) Wowo xomumɛtɔwo tɛnŋ trɔ kpe wo alo ehonyɔwo tɛnŋ do aya nɔ wo, ɖo wole godu nɔ Mawu Fyɔɖuxu lɔ. Vɔ Yehowa wɛni keke wokpɔnɔ enu ciwo yí wudo wo. (Mt. 6:25, 30-33; Luiki 18:29, 30) Enu cɛwo pleŋ na yí mìkando ji mɔ enuŋtɔŋtɔ yí Mawu Fyɔɖuxu lɔ nyi yí awɛ nɔ Yehowa dro anyi wawa.

14-15. Lé egbe ci Yehowa ɖo mɔ yeaɖe eku si yí dagbevani kpɔ gbeɖe o, avamɛ doɔ?

¹⁴ Yesu nyi Efyɔ nɔ Mawu Fyɔɖuxu lɔ le jeŋkwi mɛ ɖɛyɛ, yí awɛ keke egbe ciwo pleŋ Yehowa ɖo avamɛ. (2 Kor. 1:20) So keke exwe 1914 mɛɔ, Yesu ɖukɔ yi ketɔnɔwo ji. (Eha. 110:1, 2) Yesu koɖo mɛ ciwo yí abɔdo nu aɖu fyɔ koɖi agu amɛvwin ciwo pleŋ yí le nyigban ji si le majinjinɖe mɛ.—Enyɔ. 6:2.

¹⁵ Le Exwe Kotokun ɖeka Cɛkpakpa Yesu tɔ lɔ mɛɔ, áfɔn amɛkukuwo yí akpedo  mɛ ciwo yí se tonu nɔ Yehowa nu nɔ woavatrɔ amɛmaɖonuvɔnwo. Le dodokpɔ kpɛtɛkpɛtɛtɔ goduɔ, mɛ ciwo yí Yehowa ayɔ mɔ amɛjɔjɔɛwo “a xɔ Mawu gbeɖu nyigban. Wo a nɔ̀ ji keke a sɔyi mavɔmavɔ.” (Eha. 37:10, 11, 29) Eji ajɔ mì mɔ, ‘woagu ketɔnɔ ŋgbeshitɔ ci yí nyi eku.’—1 Kor. 15:26.

16. Susu ŋkɔtɔ ci yí taɖo mìɖo asɛnnɔ Yehowa ɔ?

¹⁶ Shigbe lé mìkpɔɛ nɛɔ, kpeɖoji sɛnŋ ciwo yí mìɖo mɔ mìavanɔ agbe tɛgbɛɛ le Mawu Nyɔ lɔ mɛ. Emɔkpɔkpɔ cɛ atɛnŋ akpedo mì nu mìakpɔtɔ anɔ gbeji le hwenu gbɔnnugbɔnnu cɛwo mɛ nɔ ŋkeke kpɛtɛkpɛtɛ cɛwo. Vɔ gbɔxwe mìwo nu akpe nɔ Yehowaɔ, denyi agbe ci mìji mɔ mìavanɔ lɔ ɖekɛ yí adɔ mìanɔ gbeji ni o. Susu ŋkɔtɔ ci yí taɖo mìnɔnɔ gbeji nɔ Yehowa koɖo Yesu yí nyi mɔ mìlɔn wo sugbɔ. (2 Kor. 5:14, 15) Lɔnlɔn cɛ yí dɔ mìjinɔ mɔ mìaɖyi wo yí nunɔ mìwo mɔkpɔkpɔ lɔ nɔ mɛbuwo hɛnnɛ. (Rɔm. 10:13-15) Nɔ mìdejinɔ mìwoɖekɛtɔ o yí wanɔ xomɛvuɔ, Yehowa aji mɔ yeanyi mìwo xlɔ keke asɔyi mavɔ.—Ebre. 13:16.

17. Cancan ci yí mìwo ɖekaɖeka ɖo awaɔ? (Matie 7:13, 14)

¹⁷ Mìanɔ mɛ ciwo yí akpɔ agbe mavɔ lɔ mɛa? Yehowa hun emɔ lɔ daɖɛ nɔ mì gbajaa. Mìwoŋtɔwo yí ɖo asɔ emɔ lɔ ci yí kplɔ amɛ yi agbe mɛ yí akpɔtɔ anɔ ji. (Hlɛn Matie 7:13, 14.) Lé agbe lɔ ale do nɔ mìvale agbe tɛgbɛɛɔ? Mìaxo nuxu so enyɔ cɛ nu le nyɔta ci yí gbɔgbɔ mɛ.