1. Dre enu ci yí taɖo mìɖo akplɔ Yehowa ci yí nyi mìwo Mɔdasɛnamɛtɔ do mɛ.

 SƆƐ mɔ ebu le avesu gangan ɖeka mɛ yi Afɔkunuwo trɔdo eo, elan wadanwo, enuzozui ciwo yí donɔ edɔ̀ amɛwo, egbe vwinwo koɖo ekpe glija glijawo le avesu lɔ mɛ. Ajɔ ji nɔ eo sugbɔ nɔ mɛɖe ci yí jeshi nɔtɔxu lɔ nywiɖe yí nya fini afɔkuwo le dasɛ emɔ nɔ eo yí kplɔ eo ti le avesu lɔ mɛ. Xexe cɛ le shigbe avesu ŋtɔ́ han nɛ. Afɔku sugbɔ le xexe lɔ mɛ ci yí atɛnŋ adahɛn ekacaca ci yí le mìwo koɖo Yehowa gblamɛ. Vɔ mìɖo Emɔdasɛnamɛtɔ nywitɔ ɖeka ci nu afɛn dele o, ci yí nyi Yehowa. Édadasɛ emɔ nɔ mì nɔ mìazezeɛ nɔ afɔkuwo keke aje xexe yoyu lɔ mɛ ci mɛ yí mìanɔ agbe tɛgbɛɛ le.

2. Lé Yehowa danasɛ mɔ nɔ mì doɔ?

² Lé Yehowa danasɛ mɔ nɔ mì doɔ? Ŋkɔtɔ to yi Nyɔ Bibla ji. Vɔ égbezannɔ agbetɔwo yi sɔ kplɔnɔ mì. Le kpɔwɛ mɛ, ézanzan “hwashi egbejinɔtɔ koɖo ŋɖɛnyatɔ lɔ” ci yí nanɔ mì gbɔngbɔn mɛ ŋɖuɖu yí ekpenɔ do mì nu mìsɔnɔ gbeta nywiwo. (Matie. 24:45 NWT) Yehowa gbezannɔ ŋsu ciwo je yí wo danasɛ emɔ nɔ mì. Le kpɔwɛ mɛ, ekán lɔ mɛ hamɛwo jikpɔtɔwo koɖo hamɛmɛshinshinwo donɔ ŋsɛn mì yi gbenanɔ emɔdasɛnamɛwo mì ciwo yí atɛnŋ akpedo mì nu mìado ji le hwenu sɛnŋwo mɛ. Mìdodoɔ akpe nɔ Yehowa sugbɔ mɔ édadasɛ emɔ nɔ mì nywiɖe le hwenu sɛnŋ cɛwo mɛ gbɔxwe vɔvɔnu lɔ ava. Ékpenɔdo mì nu yí mìwo nu kpɔtɔ kpenɔ nɔ Yehowa yí mìkpɔtɔ nɔnɔ agbe mɔ lɔ ji.

3. Nyi mìakpɔ le nyɔta cɛ mɛɔ?

³ Ci ele ahan can ɔ, étɛnŋ gbɔnnu nɔ mì hweɖewonu mɔ, mìawa do Yehowa mɔdasɛnamɛwo ji vevitɔ nɔ agbetɔ nuvɔnmɛwo yí na wo mì. Nyi ta ɖoɔ? Ðo enukplamu lɔ tɛnŋ kpe nɔ mì alo dakpe nɔ mì o alo étɛnŋ wa nɔ mì  mɔ emɔdasɛnamɛ lɔ desɔgbe o yí mìtɛnŋ kpɔɛ mɔ deso Yehowa gbɔ o. Le nɔnɔmɛ ŋtɔ́wo mɛɔ, éʒan veviɖe mɔ mìakando ji mɔ Yehowa yí kplɔkplɔ yi mɛwo yí nɔ mìwa do emɔdasɛnamɛ yitɔwo jiɔ, mìakpɔ nyɔnawo so mɛ. Asɔ do ŋsɛn kankandoji mìwotɔɔ, nyɔta cɛ axo nuxu so (1) lé Yehowa dasɛ emɔ nɔ yi mɛwo le blema do, (2) lé edadasɛ emɔ nɔ mì le egbɛ mɛ do koɖo, (3) nyɔna ciwo mìkpɔnɔ nɔ mìkpɔtɔ wawa do emɔdasɛnamɛ yitɔwo ji.

LÉ YEHOWA DASƐ EMƆ NƆ IZRAƐLI JUKƆN DO

4-5. Lé Yehowa dasɛ do mɔ eye yí zankɔ Moizi yí sɔ kplɔkplɔ Izraɛliɔ? (Kpɔ foto ci yí le akpa lɔ ji.)

⁴ Yehowa sɔ Moizi nɔ akplɔ jukɔn lɔ ti le Eʒipti. Édasɛ nɔ Izraɛliviwo gannaganna mɔ eye yí zanzan Moizi yí sɔ kplɔkplɔ wo. Le kpɔwɛ mɛ, Ézannɔ ejiɖoɖwi gangan ɖeka le kede mɛ yí zannɔ ezobibi le ezan mɛ. (Hun. 13:21) Moizi kplɔ ejiɖoɖwi lɔ do yí ekplɔ eyɛ koɖo Izraɛliviwo yi Axu Jin lɔ gbɔ. Ci Eʒiptitɔwo hwakɔn lɔ tɔ Izraɛliviwo nyanya ɔ, wotɔ vɔnvɔn, ɖo wokpɔɛ mɔ yewovale gblamɛ nɔ Eʒiptitɔwo hwakɔn koɖo Axu Jin lɔ. Eyi Izraɛliviwo tɔ kpɔkpɔɛ mɔ Moizi wa afɛn ci ekplɔ yewo va Axu Jin lɔ gbɔ. Vɔ denyi afɛn ewa o. Yehowa nya gbɔxwe yí mɔ Moizi le kplɔwo to nɔ. (Hun. 14:2) Eyi Mawu wa enujiŋ gangan ɖeka yí sɔ hwlɛn wo gan.—Hun. 14:​26-28.

⁵ Exwe 40 ciwo yí kplɔɛdoɔ, Moizi kpɔtɔ kplɔkplɔ ejiɖoɖwi gangan lɔ do keŋ sɔ dasɛ emɔ nɔ Mawu mɛwo le zogbeji. a Yehowa wɛ yí ejiɖoɖwi gangan lɔ va le tamɛ nɔ Moizi vɔnzava lɔ, nɔ Izraɛliviwo pleŋ akpɔkpɔɛ. (Hun. 33:​7, 9-10) Yehowa xo nuxu nɔ Moizi to ejiɖoɖwi lɔ mɛ yí Moizi vayi nunɔ Yi mɔdasɛnamɛwo lɔwo nɔ jukɔn lɔ. (Eha. 99:7) Izraɛliviwo atɛnŋ akpɔɛ gbawlɛ mɔ Yehowa yí zanzan Moizi yí sɔ kplɔkplɔ yewo.

6. Ci Yehowa dasɛ mɔ nɔ Izraɛliviwo ɖe, lé wowa nu doɔ? (Amɛhlɛnhlɛn 14:​2, 10, 11)

⁶ Éwa ŋshishi mɔ, Izraɛlivi sugbɔtɔ gbe mɔ yewodakpɔ kpeɖoji ciwo yí dasɛ mɔ, Yehowa yí kplɔkplɔ yewo to Moizi ji o. (Hlɛn Amɛhlɛnhlɛn 14:​2, 10, 11.) Zenɛniɖeɔ, wodelɔn doji mɔ Yehowa yí zanzan Moizi yí sɔ kplɔkplɔ yewo o. Ecɛ dɔ yí Yehowa gbe mɔ wodayi gbeɖu nyigban lɔ ji o.—Amh. 14:30.

7. Na mɛ ciwo yí kplɔ Yehowa mɔdasɛnamɛwo do kpɔwɛwo. (Amɛhlɛnhlɛn 14:24) (Kpɔ foto lɔ hɛnnɛ.)

⁷ Ele ahan gan, Izraɛlivi ɖewo wa do Yehowa mɔdasɛnamɛwo ji. Le kpɔwɛ mɛ, Yehowa nu mɔ: “Kalɛbu . . . Kplɔ ŋ do gbijigbiji.” (Hlɛn Amɛhlɛnhlɛn 14:24.) Mawu cushi nɔ Kalɛbu yí gbesɔ texwe ci yí jɔ ji ni le Kanna nyigban ji sɔ ni. (Ʒoz. 14:​12-14) Izraɛlivi ciwo yi vayi gbeɖu nyigban lɔ ji can, ɖo kpɔwɛ nywi ɖeka ɖɛ nɔ mì ɖo wozɔn do Yehowa mɔdasɛnamɛwo ji. Hwenu Ʒozue va ɖɔli Moizi yí vatɔ Izraɛliviwo kplɔkplɔɔ, Izraɛliviwo “nanɔ bubu Ʒozue le yi gbezanwo pleŋ mɛ.” (Ʒoz. 4:14) Ecɛ na yí Yehowa cushi nɔ wo yí kplɔ wo yi nyigban ci esɔ ɖo gbe nɔ wo ji.—Ʒozue. 21:​43, 44.

8. Dre lé Yehowa dasɛ mɔ nɔ yi mɛwo le efyɔwo hwenu do. (Kpɔ foto lɔ hɛnnɛ.)

⁸ Exwe ciwo yí kplɔɛdo mɛɔ, Yehowa zan kojoɖotɔwo sɔ kplɔ yi mɛwo. Le yiyimɛɔ, Yehowa zan enyɔnuɖɛtɔwo yí sɔ dasɛ mɔ nɔ yi mɛwo le efyɔwo hwenu. Efyɔ egbejinɔtɔwo ɖonɔ to  enyɔnuɖɛtɔwo nywiɖe. Le kpɔwɛ mɛ, Efyɔ Davidi lɔn yí xɔ ekpla ci enyɔnuɖɛtɔ Natan ni. (2 Sam. 12:​7, 13; 1 Kro. 17:​3, 4) Efyɔ Ʒozafati wa do emɔdasɛnamɛ enyɔnuɖɛtɔ Ʒaziɛli tɔ ji yí do ŋsɛn Ʒuda jukɔn lɔ nɔ woakando “[Mawu] nyɔnnuɖɛtɔwo” ji. (2 Kro. 20:​14, 15, 20) Ci, Efyɔ Ezekiazi vale xaxa mɛɔ, énu nɔ enyɔnuɖɛtɔ Ezai mɔ yɛ le kpedo ye nu. (Ezai. 37:​1-6) Hweɖekpokpuinu ci Efyɔwo kplɔ Yehowa mɔdasɛnamɛwo doɔ, écunɔ shi nɔ wo yí gbeglɔnnɔ ta nɔ jukɔn lɔ. (2 Kro. 20:​29, 30; 32:22) Amɛwo pleŋ kpɔɛ gahunnɔmɛ mɔ, Yehowa yí zanzan yi nyɔnuɖɛtɔwo yí sɔ kplɔkplɔ jukɔn lɔ. Ele ahan gan, efyɔ sugbɔtɔ koɖo jukɔn lɔ gbe Yehowa nyɔnuɖɛtɔwo.—Ʒer. 35:​12-15.

LÉ YEHOWA KPLƆ KRISTOTƆ ŊKƆTƆWO DO

9. Miwo yí Yehowa zan yí sɔ dasɛ mɔ nɔ exwe sanŋdi ŋkɔtɔ mɛ Kristotɔwoɔ? (Kpɔ foto lɔ hɛnnɛ.)

⁹ Le exwe sanŋdi ŋkɔtɔ mɛɔ, Yehowa ɖo Kristotɔwo hamɛ lɔ. Lé ekplɔ Kristotɔ ŋkɔtɔwo doɔ? Ésɔ Yesu sɔ ɖo eta nɔ hamɛ lɔ. (Efe. 5:23) Vɔ Yesu dexonɔ nuxu nɔ nukplavi ɖeka ɖeka tiin o. Ézannɔ apotruwo koɖo amɛshinshin ciwo yí le ŋkɔ nɔ hamɛ lɔ le Ʒerusalɛmu. (Edɔ. 15:​1, 2) Gbesɔ kpe niɔ, wosɔ hamɛmɛshinshinwo nɔ woakplɔ hamɛ lɔwo.—1 Tɛs. 5:12; Titu 1:5.

10. (a) Ci exwe sanŋdi ŋkɔtɔ mɛ Kristotɔwo xɔ emɔdasɛnamɛwo ɖe, lé sugbɔtɔ wa nu doɔ? (Edɔ. 15:​30, 31) (b) Nyi yí taɖo mɛɖewo gbe mɔ yewodaɖo to mɛ ciwo Yehowa zan yí sɔ kplɔkplɔ wo le sasa hwenuɔ? (Kpɔ dakavi ci yí nyi “ Enu ci yí Taɖo Mɛɖewo Gbe Mɔ Yewodakpɔɛ mɔ Yehowa yí Zanzan Agbetɔwo yí sɔ Kplɔkplɔ yi Jukɔn o”)

¹⁰ Lé exwe sanŋdi ŋkɔtɔ mɛ Kristotɔwo wa nu doɔ? Amɛ sugbɔ sɔ jijɔ yí wa do emɔdasɛnamɛ ciwo woxɔ ji. Ci wose enyɔ lɔwoɔ, “eji jɔ wo. Ðó enyɔ lɔwo dó ŋsɛn lanmɛ nɔ wo.” (Hlɛn Edɔwawawo 15:​30, 31, Ezoɖoɖu Yoyu Wema.) Vɔ lé Yehowa dadasɛ mɔ nɔ yi jukɔn le egbɛ mɛ doɔ?

LÉ YEHOWA DADASƐ MƆ NƆ MÌ LE EGBƐ MƐ DO

11. Na kpɔwɛ ɖeka ci yí dasɛ lé Yehowa dasɛ mɔ nɔ mɛ ciwo yí nɔ ŋkɔ nɔ mìwo dɔ lɔ vayi.

¹¹ Yehowa kpɔtɔ yí kplɔkplɔ yi jukɔn gbɛ. Éwanɔ ecɛ, to yi Nyɔ Bibla koɖo Eviɛ ci yí le ta nɔ hamɛ lɔ ji. Mìatɛnŋ akpɔ kpeɖoji ciwo yí dasɛ mɔ Mawu zanzan  agbetɔwo yí sɔ kplɔkplɔ yi mɛwo gbɛa? Ɛɛ. Le kpɔwɛ mɛ, bu tamɛ kpɔ so enu ci yí jɔ le exwe 1870 godu. Charles Taze Russell koɖo yi bɔdonutɔwo tɔ kpɔɛkpɔɛ mɔ exwe 1914 anyi exwe vevi ɖeka nɔ Mawu Fyɔɖuxu lɔ ɖoɖo. (Dan. 4:​25, 26) Wokpɔɛ ahan, ɖo woji nugɔnmɛ kpɔ yí kando ji mɔ Bibla mɛ nyɔnuɖɛwo avamɛ. Ci woji nugɔnmɛ kpɔ ahan ɖe, Yehowa dasɛ mɔ nɔ woa? Ɛɛ. Enu ciwo yí jɔ le xexeɛ mɛ le xwe 1914 mɛ, ɖo ekpe yi ji mɔ Mawu Fyɔɖuxu lɔ tɔ acɛ kpakpa nyao. Xexemɛhwa Ŋkɔtɔ tɔ ji, eyi dɔ̀vɔnwo, nyigbanhunhunhunwo koɖo shive to. (Luiki 21:​10, 11) Éle ahan gan, Yehowa zankɔ Kristotɔ ŋsu egbejinɔtɔ cɛwo yí sɔ kpekɔ do yi mɛwo nu.

12-13. Toto ci wowa nɔ kunuɖeɖe koɖo enukplakpladɔ lɔ ayi ŋkɔ doji le Xexemɛhwa Amɛvetɔ hwenuɔ?

¹² Gbekpɔ enu ci yí jɔ le Xexemɛhwa Amɛvetɔ tɔ mɛ ɖa. Ci nɔviŋsu ciwo yí le edɔwaxu gangantɔ lɔ kpla nu so enyɔ ciwo yí le Enyɔdasɛ 17:8 mɛ ɖegbɔɔ, wokpɔɛ do jeshi mɔ ahwa cɛ dakplɔ yewo yi Armagedɔn mɛ o. Vɔ wonya mɔ le ahwa lɔ goduɔ, fafa hwɛɖeka ani yí emɔ ahun nɔ yewo yí yewoawa sugbɔ doji le kunuɖeɖedɔ lɔ mɛ. Ci ewa shigbe mɔ enyɔ ci wonu desɔgbe hwenɔnu can ɔ, Yehowa habɔbɔ ɖo Gileadi Suklu keŋ asɔ na kpla ejugoduŋɛnywidratɔwo nɔ woadra eŋɛnywi lɔ yí akpla nu amɛwo le eju ciwo yí le xexe lɔ keŋkeŋ mɛ. Wosɔ Ejugoduŋɛnywidratɔwo ɖaɖa ejuwo mɛ, ci ahwa li hwenɔnu can. Gbesɔ kpe niɔ, hwashi egbejinɔtɔ lɔ gbewa toto nɔ Teokrasi Sumɔsumɔdɔ b keŋ ana kpla mɛ ciwo yí le hamɛwo pleŋ mɛ nɔ woanyi eŋɛnywidratɔ koɖo enukplamɛtɔ bibiwo. Enu cɛwo dra Mawu mɛwo do nɔ woatɛnŋ awa sugbɔ doji le kunuɖeɖedɔ ci yí le ŋkɔ nɔ wo mɛ.

¹³ Egbɛɔ, éze nɔ mì gbajɛɛ mɔ Yehowa yí kplɔkplɔ yi mɛwo le hwenu sɛnŋ cɛwo mɛ. So Xexemɛhwa Amɛvetɔ hwenu keke vaɖo egbɛɔ, Yehowa mɛwo le eju sugbɔ mɛ yí kpɔ fafa koɖo vovo hwɛɖeka yí wakɔ kunuɖeɖedɔ lɔ. Ecɛ dɔ yí amɛ sugbɔ vajeshi Yehowa ɖɛ yí yi sɛntɔwo ɖekɔ kunu le afishiafi le nyigban lɔ ji.

14. Nyi yí taɖo mìɖo akando emɔdasɛnamɛ ciwo yí sonɔ Yehowa habɔbɔ lɔ koɖo hamɛmɛshinshinwo gbɔ jiɔ? (Enyɔdasɛ 2:1) (Kpɔ foto lɔ hɛnnɛ.)

 ¹⁴ Edɔjikpɔha mɛ tɔwo kpɔtɔ kplɔkplɔ Kristo mɔdasɛnamɛwo do gbɛ. Wojinɔ mɔ emɔdasɛnamɛ ciwo yewoana nɔviwo le sɔ koɖo Yehowa susu. Eyi wozannɔ ekán lɔ mɛ hamɛwo jikpɔtɔwo koɖo hamɛmɛshinshinwo nɔ woana emɔdasɛnamɛ lɔwo hamɛwo. c Hamɛmɛshinshin cɛ ciwo woshi ami nɔ le “alɔ̀ ɖushitɔ” mɛ nɔ Kristo. (Hlɛn Enyɔdasɛ 2:1.) Vɔ, hamɛmɛshinshin cɛwo nyi nuvɔnmɛwo yí wowanɔ afɛnwo. Moizi koɖo Ʒozue wa afɛnwo hweɖewonu, shigbe lé ejɔ do apotruwo can ji nɛ. (Amh. 20:12; Ʒozue 9:​14, 15; Rɔm. 3:23) Vɔ mìatɛnŋ akpɔɛ petii mɔ Kristo yí kplɔkplɔ hwashi egbejinɔtɔ lɔ koɖo hamɛmɛshinshin ciwo woɖo wo, yí akpɔtɔ awɛkɔ ahan “keke a na nɔ hwecinu xexe cɛ a va vɔ.” (Mat. 28:20) Eyi taɖo susu sugbɔ li ciwo yí dɔ mìakando emɔdasɛnamɛ ciwo enanɔ mì to mɛ ciwo yí eɖo yí wokplɔkplɔ mì ji.

MÌKPƆNƆ NYƆNA NƆ MÌKPƆTƆ YÍ WANƆ DO EMƆDASƐNAMƐ YEHOWA TƆWO JI

15-16. Nyi èkpla so enu ciwo yí jɔ do mɛ ciwo yí wa do Yehowa mɔdasɛnamɛwo ji mɛɔ?

¹⁵ Nɔ mìkpɔtɔ yí kplɔkɔ Yehowa mɔdasɛnamɛwo doɔ, mìakpɔ nyɔna sugbɔ le egbɛ mɛ ŋtɔkpu. Le kpɔwɛ mɛ, Andy koɖo Robyn wa do nukplamu ci hwashi egbejinɔtɔ lɔ na ji mɔ wo le nɔ agbe kleŋ. (Kpɔ Matie 6:22.) Ecɛ dɔ yí wosun ji yí nyi lɔnlɔn faa dɔwatɔwo le teokrasi xɔcucudɔwo mɛ. Robyn nu mɔ: “Mìnɔ exɔ hwɛhwɛ ɖewo mɛ yí ɖewo deɖonɔ dokpatɛ kpetii o. Ci foto ɖeɖe jɔnɔ ji nɔŋ can ɔ, evaʒan mɔ masa fotoɖenu anyitɔwo. Ŋfan avin hwenu ŋsa wo. Vɔ shigbe Abraxamu ashiɛ Sara nɛɔ, ŋɖui mɔ nakpɔtɔ akpɔkpɔ jijɔ do enu ciwo ŋwawa nɔ Yehowa le kakacɛ mɛ yí ŋdale ŋshishi mɛ o.” (Ebre. 11:15) Nyɔna ciwo asu koɖo ashi cɛ kpɔ le gbeta ciwo wosɔ lɔwo mɛɔ? Robyn nu mɔ: “Eji jɔkɔ mì sugbɔ ci mìnya mɔ mìsɔkɔ enu ciwo pleŋ yí le mì shi nɔ Yehowa. Nɔ nyɛ koɖo asunyɛ wakɔ edɔ ciwo Yehowa ɖo nɔ mìɔ, mìkpɔnɔ lé hanci agbe lɔ anɔ do le xexe yoyu lɔ mɛ le susu mɛ.” Andy lɔn do ji yí nu mɔ: “nɔ mìzan mìwo gamɛ koɖo mìwo ŋsɛnwo  keŋkeŋ yí sɔ wakɔ edɔ nɔ Yehowaɔ, ejɔnɔ ji nɔ mì sugbɔ.”

¹⁶ Nyɔna bu ci mìkpɔnɔ nɔ mìkpɔtɔ wakɔ do Yehowa mɔdasɛnamɛwo jiɔ? Le kpɔwɛ mɛ, ci Marcia ɖegbɔ nɔ sukluɔ, éji mɔ yeawa do ŋsɛndoamunyɔ ci wona ye mɔ yele nyi emɔɖetɔ ji. (Matie 6:33; Rɔm. 12:11) Énu mɔ: “Emɔ hun nɔŋ mɔ mawa exwe amɛnɛ le Winivɛsite. Vɔ ŋji mɔ maɖo gbɔngbɔn mɛ tajinu anyitɔwo gbɔ. Eyi taɖo ŋgbe mɔ ŋdayi Winivɛsite o, keŋ vayi kpla ajɔdodo nɔ atɛnŋ akpedo ŋnu nɔ manyi mɔɖetɔ. Ecɛ nyi gbeta nywitɔ ci ŋsɔ. Ecɛyɛɔ, ŋwakɔ gashiagamɛ mɔɖeɖedɔ lɔ yí ci enyi ŋkeke ɖewo yí ŋwanɔ edɔɔ, ékpedo ŋnu yí ŋnyi lɔnlɔn faa dɔwatɔ le Betɛli yí gbewakɔ edɔ nywi sugbɔ buwo nɔ Yehowa.”

17. Nɔ mìkpɔtɔ wakɔ do Yehowa mɔdasɛnamɛwo ji ɖe, nyɔna ciwo mìagbekpɔ kpiɔ? (Ezai 48:​17, 18)

¹⁷ Hweɖewonuɔ, mìxɔnɔ enukplamu ciwo yí glɔnnɔ ta nɔ mì shigbe eho lɔnlɔn, enu sugbɔ ɖoɖo koɖo edɔ ciwo atɛnŋ ado afɔku mì le gbɔngbɔn mɛ yí mìada le Mawu se ji. Le nɔnɔmɛ ŋtɔ́wo mɛ can ɔ, mìkpɔnɔ nyɔna nɔ mìwa do Yehowa mɔdasɛnamɛwo ji. Mìakpɔtɔ aɖo ayexa mɛ́mi yí aze nɔ cukaɖa ciwo yí ana mìaxa le mìwoɖekiwo mɛ sugbɔ. (1 Tim. 6:​9, 10) Nɔ mìwɛ ahan ɔ, adɔ mìasɛn Yehowa koɖo mìwo jiwo pleŋ ecɛ ana mìakpɔ jijɔ koɖo fafa sugbɔ.—Hlɛn Ezai 48:​17, 18.

18. Nyi yí taɖo èɖui mɔ yeakpɔtɔ awakɔ do Yehowa mɔdasɛnamɛwo jiɔ?

¹⁸ Kankandoji li mɔ Yehowa akpɔtɔ azanzan agbetɔwo yí anana emɔdasɛnamɛwo mì le efunkpekpe gangan lɔ mɛ koɖo Exwe kotokun Ðeka Cɛkpakpa lɔ mɛ hɛnnɛ. (Eha. 45:16) Mìakpɔtɔ awawa do emɔdasɛnamɛwo ji yí atashi lé mìwoŋtɔwo kpɔɛkpɔɛ doa? Ale fafɛɖe nɔ mì hwenɔnu sugbɔ nɔ mìwakɔ do Yehowa mɔdasɛnamɛwo ji kakacɛ. Eyi taɖo enyɔ mɔ mìakpɔtɔ awakɔ do Yehowa mɔdasɛnamɛ ciwo yí enanɔ koɖo mɛ ciwo yí esɔ yí wokpɔkpɔ mì ji. (Ezai 32:​1, 2; Ebre. 13:17) Nɔ mìwɛ ahan ɔ, mìatɛnŋ akando mìwo Emɔdasɛnamɛtɔ Yehowa ji keŋkeŋ ɖo ékplɔkplɔ mì nɔ mìaze nɔ enu ciwo yí adahɛn exlɔnyinyi ci yí le mìwo koɖo yɛ gblamɛ yí adasɛ mɔ nɔ mì keke mìaɖo xexe yoyu ci mɛ mìanɔ agbe tɛgbɛ le.