1. Nyi yí taɖo egbɔnnu mɔ woanya nyɔ ci mɛɖe jikɔ anu nɔ énu mɔ ŋsɔ ke eoɔ?

 “ŊSƆ KE EO.” Nyɔgbe cɛwo atɛnŋ afa kɔn nɔ mì, vevitɔ nɔ ènya mɔ yenu nyɔ ɖe alo wa ŋɖe ci yí ve mɛɖe nu! Vɔ nyi nyɔfɔkpe “Ŋsɔ ke eo” nyi teŋ ɔ? Amɛ ci èdo dɔmɛzi nɔ lɔ nunuɔ mɔ yewogbetrɔ exlɔ ke yɔa? Alo énunuɔ kpoŋ mɔ yedejikɔ agbetrɔva nyɔ hunnɔ ji ke yɔa? Enyɔgbe ŋsɔ ke eo, deɖo gɔnmɛsese ɖeka le agbetɔwo gbɔ o, egbɔnnu sugbɔ.

 2. Lé wodre sɔsɔke Yehowa tɔ le Enuŋwlɛŋwlɛ lɔwo mɛ doɔ? (Kpɔ gɔnmɛnuŋwlɛŋwlɛ lɔ hɛnnɛ.)

² Lé Yehowa sɔ nu kenɔ mì do tovo sugbɔ nɔ lé mìwo agbetɔ nuvɔnmɛwo sɔ nu kenɔ mìwonɔnɔwo do. Lé Yehowa sɔ nu kenɔ amɛ do to akpo xesexese. Ehakpatɔ lɔ nu so Yehowa nu mɔ: “Eo gbɔ yí sɔsɔke adodwitɔ lɔ le, nɔ amɛwo avɔn nɔ eo.” a (Eha. 130:​4, nwt) Sɔsɔke Yehowa tɔ yí nyi “sɔsɔke adodwitɔ.” Eyi dasɛ enu ci sɔsɔke nyi teŋ nɔ mì. Le nɔnɔmɛ ɖewo mɛɔ, Bibla ŋwlɛtɔwo zan Ebre nyɔgbe ɖeka nɔ sɔsɔke yí wodezan nyɔgbe cɛ gbeɖe nɔ woxokɔ nuxu so agbetɔwo sɔsɔke nu o.

 3. Lé sɔsɔke Yehowa tɔ to akpo nɔ mìwotɔ doɔ? (Ezai 55:​6, 7)

³ Nɔ Yehowa sɔ nu sɔ ke mɛɖeɔ, écucunɔ mɛ lɔ nuvɔnwo swi. Mìatɛnŋ agbevanɔ ekacaca nywi mɛ koɖi. Ejiŋ mɔ Yehowa sɔ nu kenɔ amɛ pleŋpleŋ yi wɛni gbɛmɛgbɛmɛ.—Hlɛn Ezai 55:​6, 7.

 4. Lé Yehowa kpedo mì nu mìmɔŋje enu ci yí nyi sɔsɔke adodwitɔ lɔ mɛ doɔ?

⁴ Ci sɔsɔke Yehowa tɔ to akpo nɔ mìwotɔ ɖe, lé mìwo ciwo yí nyi agbetɔ nuvɔnmɛwo atɛnŋ amɔŋje enu ci enyi  teŋ mɛɔ? Yehowa kpedo mì nu ci ezan enudredonunu ɖewo keŋ yí sɔ dre enu ci yi sɔsɔke lɔ nyi mɛ. Le nyɔta cɛ mɛɔ, mìakpɔ ɖewo le wo mɛ. Woadasɛ nɔ mì lé Yehowa ɖenɔ nuvɔnwo swi do yí le ga ɖekɛ lɔ ke mɛɔ, gbetrɔ yí dranɔ ekacaca ci nuvɔn dahɛn le mìwo koɖo yɛ gblamɛ do. Nɔ mìxokɔ nuxu so kpɔwɛ ŋtɔ́wo nuɔ, lɔnlɔn ci mìɖo nɔ Mìwo Da xomɛvunɔ ci yí sɔ nu kenɔ mì le enu sugbɔ mɛ agbesɛnŋ doji.

YEHOWA ÐENƆ NUVƆN LƆ SWI

 5. Nyi yí jɔnɔ nɔ Yehowa sɔ mìwo nuvɔnwo ke mìɔ?

⁵ Le Bibla mɛɔ, wosɔ nuvɔnwo sɔ sɔnɔ koɖo agban kpɛnkpɛnwo. Efyɔ Davidi dre yiŋtɔ nuvɔnwo yí nu mɔ: “Ŋ ku hwɛ toto enu vwin wawa mɛ. Eyi, enu manyɔ wawa hunnɔwo nyi agban kpɛnkpin le ekɔ ji nɔ ŋ. Ŋkpɛn wa ŋ sugbɔ yí ŋ da tɛnŋ fɔn ŋmɛ yì eji o.” (Eha. 38:4) Vɔ Yehowa sɔnɔ nuvɔn ciwo nuvɔnwatɔ ciwo yí trɔ ji mɛwo wa sɔ kenɔ wo. (Eha. 25:18; 32:5) Ebre nyɔgbe “sɔsɔke” ci nyɔ wonu le kpukpui cɛwo mɛ gɔnmɛ tɛnŋ nyi “woasɔ ŋɖe” alo “ahɛn ŋɖe.” Mìatɛnŋ akpɔ Yehowa shigbe ŋsu sɛnŋ ɖe ci yí kɔkɔ mìwo gbanwo so abɔta nɔ mì yí hɛn wo yi, le kpɔwɛnyɔnunu mɛ.

 6. Keke fini yí Yehowa sɔnɔ mìwo nuvɔnwo yinɔɔ?

⁶ Enudredonunu bu dasɛ keke fini yí Yehowa sɔ mìwo nuvɔnwo hɛnnɔ yi. Ehajiji Wema 103:12 nu nɔ mì mɔ: “Mawu ɖe mìwo gɔjejewo so mì nu shigbe lé wezexu jinjin le weɖoxɔxu nu ɛnɛ.” Wezexu yí nyi afi ci yí jinjin sugbɔ sɔwu le weɖoxɔxu gbɔ. Afi amɛve lɔwo dedonɔ go gbeɖe o. Ecɛ dasɛ mɔ, Yehowa sɔnɔ mìwo nuvɔnwo yi afi ci yí jinjin do mì, ci nu mìdabu do o. Ecɛ dena kankandoji mì mɔ Yehowa sɔnɔ nu kenɔ mì keŋkeŋ ba!

 7. Lé Bibla dre enu ci Yehowa wanɔ koɖo mìwo nuvɔnwo doɔ? (Mishe 7:​18, 19)

⁷ Ci Yehowa sɔnɔ mìwo nuvɔnwo hɛn yinɔ afi jinjin le kpɔwɛnyɔnunu mɛ can ɖe, edasɛ mɔ ékpɔtɔ ɖonɔ ŋwi wo yɔa? Oo. Efyɔ Ezekiazi ŋwlɛ so Yehowa nu mɔ: “Èdɔ anyi nuvɔnwo pleŋ ɖaɖa godu nɔ eo.” Alo shigbe lé gɔnmɛnuŋwlɛŋwlɛ lɔ nui nɛɔ, “èɖe anyi nuvɔnwo pleŋ so ŋmɛ nɔ eo.” (Ezai 38:​9, 17; gɔnmɛnuŋwlɛŋwlɛ lɔ, NWT) Nyɔgbe cɛ dasɛ mɔ Yehowa sɔnɔ nuvɔnwatɔ ciwo yí trɔ ji mɛ nuvɔnwo sɔ dɔnɔŋkpe yí degbekpɔnɔ wo o. Woagbetɛnŋ anu nyɔ cɛ dru yí amɔ: “[Nuvɔn ciwo yí ŋwawoɔ,] èwɛ yí ele shigbe mɔ ŋdewa wo kpɔ hannɛ.” Bibla gbezan enudredonunu bu keŋ sɔ tɛ gbe do susu cɛ ji yí woŋwli do Mishe 7:​18, 19 mɛ. (Hlin.) Le nɔɔ, Yehowa ji mɔ yeadɔ mìwo nuvɔnwo ɖaɖa keke axu gɔnmɛ. Nɔ mɛɖe dɔ ŋɖe ɖaɖa axu gɔnmɛɔ, wodetɛnŋ gbesɔnɔ enu lɔ o. Le sasa hwenuɔɔ, nɔ wodɔ ŋɖe ɖaɖa axu gɔnmɛɔ, mɛɖe datɛnŋ avayi sɔɛ o.

 8. Keke vaɖo elɛ yɛ ɖe, nyi mìkplaɔ?

⁸ Toto enudredonunu cɛwo mɛɔ, mìkpla mɔ nɔ Yehowa sɔ nu ke mìɔ, éɖenɔ nuvɔn gban kpɛnkpin ci yí le mì ji swi yí mìavo. Le nyɔnɔnwi mɛɔ, shigbe lé Davidi nui nɛɔ, “agbetɔwo xɔnɔ shicu enyɔnɔnwitɔ nɔ́ wo sɔ wowo nuvɔn wawa ke wo. Yí wo cɔn wowo nuvɔnwawawo ji. Nɔ Tɔhonɔ xɔ amɛ ɖe shigbe mɔ agɔjetɔ é nyi ɛnɛ ɔ, wo cushi nɔ amɛ lɔ nyao.” (Rɔm. 4:​7, 8) Enu ci yí nyi sɔsɔke adodwi lɔ nɛ!

YEHOWA CUCUNƆ MÌWO NUVƆNWO SWI

 9. Enudredonunu ciwo Yehowa zan yí sɔ dre lé esɔ nu kenɔ amɛ doɔ?

⁹ Yehowa zan enudredonunu bu yí asɔ kpedo mì nu nɔ lé eto tafɛnvɔnsa lɔ ji  yí cucunɔ nuvɔnwatɔ ciwo yí trɔ ji mɛ nuvɔnwo ajeŋ nɔ mì. Le kpɔwɛnyɔnunu mɛɔ, Yehowa nukɔ mɔ yeaklɔ nuvɔn lɔwo yí agbekplɔ wo yi. Ecɛ adɔ yí nuvɔnwatɔ lɔ ale mɛmiɖe. (Eha. 51:7; Ezai 4:4; Ʒer. 33:8) Yehowa ŋtɔ dre nu ciwo yí tonɔ le nuwana cɛ mɛ yí mɔ: “[Nɔ] míwo gɔjejewo bia shigbe avɔn jin kankan ɛnɛ [can ɔ], wo a klɔ wo swi dru yí mí a ɣe shigbe ahun ɛnɛ. Míwo gɔjejewo bia hiin, vɔ mí a ɣe dru shigbe lɛngbɔfu ɛnɛ.” (Ezai 1:18) Nɔ enu jin ɖe ba avɔn ɖeɔ, egbɔnnɔnu gbɔxwe mìaɖi si. Ele ahan gan, toto enudredonunu cɛ jiɔ, Yehowa na kankandoji mì mɔ woatɛnŋ anya mìwo nuvɔnwo keŋkeŋ yí woamɛ̀ yí dagbeze yí ŋkuvi akpɔ o.

10. Lé Bibla gbedre lé Yehowa sɔnɔ enu kenɔ mì xomɛvutɔ doɔ?

¹⁰ Shigbe lé mìnui le nyɔta ci yí vayi mɛ nɛɔ, wogbesɔ nuvɔnwo sɔ sɔ koɖo efɛn ciwo mìɖunɔ. (Mat. 6:12; Luiki 11:4) Eyi taɖo hweɖekpokpuinu ci mìwa nuvɔn do Yehowaɔ, ele shigbe efɛn ciwo mìɖu do Yehowa sukɔgbɔ doji hannɛ. Efɛn ci mìɖu di gbaŋ ɔ, mìdanya anu o! Vɔ nɔ Yehowa sɔ nu ke mìɔ, ele shigbe efɛn gangan ciwo yí ɖo anɔ kɔ nɔ mì saɔ, ésɔ efɛn lɔwo ke mì hannɛ. Deji mɔ mìagbetrɔ acu fɛn do ta nɔ nuvɔn ciwo yí esɔ ke mì vayi o. Enudredonunu cɛ ci yí dre lé Yehowa sɔnɔ enu kenɔ mì do defa akɔn nɔ mì sugbɔ ba!

11. Ci Bibla mɔ ‘wocucu’ mìwo nuvɔnwo ɖe, nyɔ ci enunuɔ? (Edɔwawawo 3:19)

¹¹ Yehowa desɔ mìwo fɛnwo alo mìwo nuvɔnwo sɔ ke mì kpoŋ o, écucunɔ wo. (Hlɛn Edɔwawawo 3:19.) Kpɔɛ le susu mɛ mɔ nɔ wosɔ efɛn ke mɛɖeɔ, wotenɔ teshi gangan cɛ X do efɛn ci eɖu lɔ ji. Vɔ enuŋwlɛŋwlɛ ciwo yí le godu nɔ teshi X lɔ tɛnŋ kpɔtɔ agbezezeɛ. Vɔ nɔ wocucu ŋɖeɔ, eto akpo nɔ ŋnɔ. Nɔ mìamɔŋje nudredonunu cɛ mɛɔ, mìɖo aɖo ŋwi mɔ le sasa hwenuɔ, wozannɔ karbɔnu, gɔmu koɖo eshi yí sɔ wanɔ wemacishi. Mɛɖe atɛnŋ asɔ ɖovu (alo shifɔn) fafa yí asɔ cucu enu ci eŋwlɛ lɔ. Eyi taɖo nɔ ‘wocucu’ efɛn ɖeɔ, ebunɔ keŋkeŋ. Amɛwo datɛnŋ agbekpɔ enu ciwo woŋwlɛ sa lɔwo o. Évatrɔnɔ shigbe wodeɖu efɛn ɖe kpɔ hannɛ. Ejɔ eji nɔ mì sugbɔ ci mìnya mɔ, de Yehowa sɔ esɔ nuvɔn kenɔ mì kpoŋ o, vɔ écucunɔ wo keŋkeŋ!—Eha. 51:9.

12. Nyi mìkpla so enudredonunu ejiɖoɖwi gangan tɔ lɔ mɛɔ?

¹² Yehowa zan enudredonunu bu yí sɔ dre lé ecucunɔ mìwo nuvɔnwo keŋkeŋ do. Énu mɔ: “[Na] cucu agɔjeje hunnɔwo swi. Ao gɔjejewo bu, shigbe le ejiɖoɖwi bunɔ [ŋɖe] le aya mɛ ɛnɛ.” (Ezai 44:22) Nɔ Yehowa sɔ nu ke mìɔ, ele shigbe ézan ejiɖoɖwi gangan ɖeka yí sɔ bu ŋmɛ nɔ mìwo nuvɔnwo hannɛ yí mìdagbekpɔ wo ɖeeɖe o.

13. Lé ewanɔ nɔ mì nɔ Yehowa sɔ mìwo nuvɔnwo sɔ ke mìɔ?

¹³ Nyi kpɔwɛ cɛ kpla mìɔ? Nɔ Yehowa sɔ mìwo nuvɔnwo ke mìɔ, mìdeɖo akpɔtɔ adodoɔ ehwɛ mìwoɖekiwo do nuvɔn ciwo mìwa nu keke aje mìwo ku gbe o. Toto Yesu Kristo hun jiɔ, wocucu efɛn ciwo mìɖuwo keŋkeŋ. Nɔ Yehowa sɔ nuvɔn ɖe ke mìɔ, ele shigbe mɔ mìdewa nuvɔn lɔ kpɔ hannɛ. Ecɛ yí nyi sɔsɔke adodwitɔ ci yí sonɔ Yehowa gbɔ nɔ mìtrɔ ji mɛ so mìwo nuvɔnwo mɛ.

YEHOWA GBETRƆ YÍ DRANƆ EKACACA NYWI CI YÍ LE MÌWO KOÐO YƐ GBLAMƐ DO

14. Nyi yí taɖo mìatɛnŋ akando sɔsɔke Yehowa tɔ jiɔ? (Gbekpɔ foto .)

¹⁴ Sɔsɔke adodwitɔ ci yí sonɔ Yehowa gbɔ nanɔ yí mìnɔnɔ ekacaca nywi mɛ  koɖi. Ekpenɔdo mì nu yí mìdegbedonɔ ehwɛ mìwoɖekiwo o. Degbeʒan mɔ mìavavɔnvɔn nɔ Yehowa mɔ yɛabe ale mì do xo mɛ keŋ ajijiɛ emɔ ci ji ato yí adɔn to nɔ mì o. Dajɔ ahan gbeɖe o. Nyi yí taɖo mìatɛnŋ akando Yehowa ji nɔ énu mɔ yesɔ nu ke mìɔ? Yehowa nu nɔ enyɔnuɖɛtɔ Ʒeremi mɔ: “Na sɔ ehwɛ ke wo nɔ nuvɔn ciwo yí wo wa. Ŋ da ɖoŋwi wowo gɔjejewo o.” (Ʒer. 31:34) Enyɔ ŋtɔ́ lɔwo ke apotru Pɔlu nukɔ ci enu mɔ: “Ŋ da gbe ɖoŋwi wowo gɔjejewo o.” (Ebre. 8:12) Vɔ lé mìase yi gɔnmɛ do teŋ ɔ?

15. Emɔ ci nu yí Yehowa dagbeɖo ŋwi mìwo nuvɔnwo leɔ?

¹⁵ Le Bibla mɛɔ, enyɔgbe “ɖo ŋwi” deyinɔ gashiagamɛ nɔ mɛɖe ci yí ɖo ŋwi ŋɖe alo bukɔ tamɛ kpɔ so enu lɔ nu o. Vɔ eyinɔ nɔ mɛɖe ci yí wakɔ ŋɖe. Nuvɔnwatɔ ci wokan do aci nu le axa nɔ Yesu biɔ mɔ: “Yesu, gayimɛ àyi ao Fyɔɖuxu mɛ ɔ, ɖo ŋwi ŋ.” (Luiki 23:​42, 43) Denyi ebiɔbiɔ Yesu mɔ yi le bu tamɛ kpɔ so ye nu gaxoxo ŋtɔ́ lɔ mɛ yɔ o. Ðoŋci ci Yesu na dasɛ mɔ éɖo awa ŋɖe keŋ afɔn nuvɔnwatɔ cɛ so ku. Eyi taɖo, nɔ Yehowa mɔ yedagbeɖo ŋwi mìwo nuvɔnwoɔ, edasɛ mɔ dagbevasɔ wo asɔ wa nu koɖo mì o. Dagbevadɔn to nɔ mì le esɔ mɛ do nuvɔn ciwo esɔ ke mì vayi ŋci o.

16. Lé Bibla dre vovo ci sɔsɔke adodwi lɔ nanɔ doɔ?

¹⁶ Bibla zan enudredonunu bu yí asɔ kpedo mì nu mìamɔŋje vovo ci mìkpɔnɔ le sɔsɔke adodwi lɔ mɛ. Ci mìnyi amɛmakpemakpewoɔ, wosɔ mì sɔ sɔ koɖo “hwashiwo nɔ agɔjeje.” Mìdo akpe do sɔsɔke Yehowa tɔ ŋci ɖo éna yí mìle shigbe hwashi ciwo “wo na . . . vovo le nuvɔn shi” ɛnɛ. (Rɔm. 6:​17, 18; Enyɔ. 1:5) Sɔsɔke Yehowa tɔ dɔ yí mìkpɔkpɔ jijɔ shigbe hwashi ci wohwlɛn gan le hwashigbe mɛ nɛ.

17. Lé sɔsɔke danɔ edɔ̀ nɔ mì doɔ? (Ezai 53:5)

¹⁷ Hlɛn Ezai 53:5. Enudredonunu vɔxu tɔ lɔ ci nu mìaxo nuxu so sɔ mì sɔ koɖo  mɛ ciwo nu edɔ wuamɛ ɖe le. To tafɛn vɔnsa ci Yehowa sɔ eviɛ sɔ cu jiɔ, mìatɛnŋ anu mɔ woda edɔ̀ nɔ mì le kpɔwɛnyɔnunu mɛ. (1 Piɛ 2:24) Tafɛn lɔ vadra ekacaca ci yí le gblamɛ nɔ mìwo koɖo Yehowa do nywiɖe, ekacaca ci yí gbɔngbɔn mɛ dɔ̀ ci mìlé dahɛn sa. Nɔ mɛɖe lé edɔ̀ gangan ɖe yí vafɔn ɔ, évonɔ yí kpɔnɔ jijɔ sugbɔ. Ahanke mìwo can mìkpɔnɔ jijɔ ci mìkpɔ edɔyɔyɔ le gbɔngbɔn mɛ, ɖo Yehowa ku ŋshishi nɔ mì yí sɔ mìwo nuvɔnwo ke mì.

ENU CI SƆSƆKE YEHOWA TƆ NYI NƆ MÌ

18. Nyi mìkpla ci mìgbeje enudredonunu hamɛhamɛ ciwo Bibla zan yí sɔ xo nuxu so sɔsɔke Yehowa tɔ nuɔ? (Kpɔ dakavi ci yí nyi “Lé Yehowa Sɔ Enu Kenɔ Mì do” hɛnnɛ.)

¹⁸ Nyi enudredonunu ciwo mìkpɔ le Bibla mɛ kpla mì so sɔsɔke Yehowa tɔ nuɔ? Nɔ ésɔ nu ke amɛɔ, éwɛni keŋkeŋ keke asɔyi ɖaa. Ecɛ dɔ yí mìvanɔnɔ ekacaca nywi mɛ koɖo mìwo Da ci yí le jeŋkwi mɛ. Ahanke, mìgbeɖo ŋwi mɔ sɔsɔke adodwi lɔ nyi enunana. Yehowa lɔnlɔn koɖo xomɛvu ci edanasɛ nɔ nuvɔnmɛwo gbɔ yí esonɔ. Agbetɔwo deje yí axɔɛ alo ɖo acɛ yí axɔɛ o.—Rɔm. 3:24.

19. (a) Nyi yí ɖo ajeŋ nɔ mìɔ? (Rɔmatɔwo 4:8) (b) Nyi nu mìaxo nuxu so le nyɔta ci yí gbɔgbɔ mɛɔ?

¹⁹ Hlɛn Rɔmatɔwo 4:8. Eɖo ajeŋ nɔ mɛɖekamɛɖeka le mì mɛ, ɖo Yehowa yí nyi Mawu ci gbɔ yí “sɔsɔke adodwitɔ” lɔ le! (Eha. 130:​4, nwt) Vɔ nɔ woasɔ mìwo nuvɔnwo ke mìɔ, aso enuvevi ɖeka gbɔ. Yesu dre mɛ mɔ: “Nɔ́ mí de sɔ agɔjejewo ke amɛwo ɔ, kpɔ míwo Da da sɔ agɔjeje míwotɔwo sɔ ke mí o.” (Mat. 6:​14, 15) Yi mɛ kɔ petii mɔ, ele veviɖe mɔ mìasran sɔsɔke Yehowa tɔ. Vɔ lé mìatɛnŋ awɛ doɔ? Nyɔta ci yí gbɔgbɔ adasɛ enu ciwo mìawa nɔ mì.