1-2. (a) Nɔ mìbu tamɛ kpɔ so Yesu gbe koɖo yi kunuɖeɖedɔ lɔ nu ɖe, lé ewanɔ nɔ mìɔ? (b) Nyi nu mìaxo nuxu so le nyɔta cɛ mɛɔ?

 NƆ MÌWO mɛ vevi ɖe kuɔ, éwunɔdo mì haan! Ŋkɔtɔ nɔ mìbu tamɛ kpɔ so ŋkeke ciwo yí doŋkɔ nɔ mìwo mɛ vevi lɔ ku nuɔ, mìsenɔ vevi haan, vevitɔ nɔ ékpe fun gbɔxwe yí ku. Nɔ hwenuwo vayikɔɔ, mìatɛnŋ agbetɔ jijɔ kpɔkpɔ ke, nɔ mìɖo ŋwi ŋɖe ci ekpla mì, ŋɖe ci ewa alo nyɔ ɖe ci enu nɔ mì yí sɔ do ŋsɛn mì alo yí na mìko nukui.

² Ahanke nɔ mìbu tamɛ kpɔ so lé Yesu kpe fun do yí vaku nuɔ, ewanɔ ŋshishi nɔ mì. Le Eŋwiɖoɖo hwenuɔ, mìbunɔ tamɛ veviɖe so gɔnmɛsese ci yí le tafɛnvɔnsa lɔ nu. (1 Kor. 11:24, 25) Vɔ nɔ mìbu tamɛ kpɔ so enyɔ ciwo pleŋ Yesu nu koɖo enu ciwo ewa le nyigban ji nuɔ, eji jɔnɔ mì sugbɔ. Ahanke nɔ mìbu tamɛ kpɔ so enu ciwo Yesu wakɔ yɛ koɖo enu ciwo avawa nɔ mì le esɔ mɛ nuɔ, edonɔ ŋsɛn mì. Shigbe lé mìakpɔɛ le nyɔta cɛ mɛ nɛɔ, nɔ mìbu tamɛ kpɔ so nyɔ cɛwo nu koɖo lɔnlɔn ci eɖo nɔ mì nuɔ, atɛnŋ ana yí mìaji mɔ mìawa enuŋtɔŋtɔ ɖewo yí asɔ dasɛ mɔ enu ci ewa jeŋ nɔ mì.

3. Nyiwo yí dɔ mìɖo ado akpe do ta nɔ tafɛnvɔnsa lɔɔ?

³ Nɔ mìbu tamɛ kpɔ so Yesu gbe koɖo yi ku nuɔ, ana yí mìaji mɔ mìado akpe ni. Yesu xo nuxu so shicu ciwo Mawu Fyɔɖuxu lɔ ahɛn vɛ nɔ agbetɔwo le yi kunuɖeɖedɔ lɔ pleŋ mɛ. Enu ci Bibla kpla mì so tafɛnvɔnsa lɔ nu koɖo enu ciwo avawa nɔ mì jɔnɔ ji nɔ mì haan. Mìdonɔ akpe do vɔnsa lɔ ŋci, ɖo ehun emɔ nɔ mì nɔ mìatɛnŋ anɔ ekacaca nywi mɛ koɖo Yehowa koɖo Yesu. Amɛ ciwo yí ɖo xɔse do  Yesu nu kpɔkɔ emɔ mɔ yewoavanɔ agbe tɛgbɛɛ yí avakpɔ yewo mɛ vevi ciwo yí ku wo ke. (Ʒan 5:28, 29; Rɔm. 6:23) Mìdewa ŋɖe ci yí dɔ yí mìje nɔ shicu cɛ o, yí mìdatɛnŋ asɔ ŋɖe cu fɛn do ta nɔ enu ci Mawu koɖo Kristo wa nɔ mì vɛ gbeɖe o. (Rɔm. 5:8, 20, 21) Vɔ mìatɛnŋ adasɛ nɔ wo mɔ enu ci wowa nɔ mì jeŋ nɔ mì keke. Lé mìawɛ doɔ?

4. Lé Mari Magdala dasɛ mɔ enu ci Yesu wa nɔ ye jeŋ nɔ ye doɔ? (Kpɔ foto lɔ.)

⁴ Mìasɔ Ʒuifu nyɔnu ci yí tɔ mɔ Mari Magdala kpɔwɛ. Ékpekpeɛ fun sugbɔ, ɖo gbɔngbɔnvɔn amadrɛ dodoɔ aya ni. Ékpɔɛ mɔ ɖewaxu degbeli nɔ ye o. Eyi taɖo kpɔ lé ajɔ ji ni do ci Yesu nyà gbɔngbɔnvɔn lɔwo ti le mɛ ɖa! Lé eji jɔɛ do dɔ yí evatrɔ Yesu dokplɔtɔ yí zan yi gamɛ yi ŋsɛn koɖo enu ciwo yí le shi yí sɔ do alɔ Yesu le yi kunuɖeɖedɔ lɔ mɛ. (Luiki 8:1-3) Ci enu ci Yesu wa nɔ Mari jeŋ ni sugbɔ can ɔ, denya mɔ Yesu jikɔ agbewa nubu nɔ ye ci yí agbewugan enu cɛwo o. Éjikɔ asɔ yi gbe na do ta nɔ agbetɔwo, “keŋ nɔ mɛ ɖekpokpui ci yí xɔɛ ji se” atɛnŋ akpɔ agbe mavɔ. (Ʒan 3:16) Ele ahan gan, enujeŋnamɛ Mari tɔ na yí ekpɔtɔ nɔ gbeji nɔ Yesu. Ci Yesu kpekɔ fun le efuntrenamɛci lɔ jiɔ, Mari le te le axa ni ɖo ésɔ ɖe le ji nɔ Yesu yí ji mɔ yeafa akɔn nɔ mɛbu ciwo yí le nɔ hɛnnɛ. (Ʒan 19:25) Ci Yesu ku goduɔ, Mari koɖo nyɔnu amɛve buwo hɛn ami hwɛntewo yi yɔdu lɔ mɛ keŋ avayi shi nɔ Yesu. (Maki 16:1, 2) Yehowa cu shi nɔ Mari sugbɔ, ɖo énɔ gbeji nɔ Yesu. Mari do go koɖo Yesu yí kan seŋ koɖi le fɔnfɔnsoku yitɔ godu. Yesu dokplɔtɔ kankin ɖewo kpoŋ yí emɔ cɛ hun nɔ yí wokpɔ Yesu ci wofɔn so ku.—Ʒan 20:11-18.

5. Lé mìawɛ adasɛ mɔ enu ciwo pleŋ Yehowa koɖo Yesu wa nɔ mì jeŋ nɔ mìɔ?

⁵ Mìwo can mìatɛnŋ adasɛ mɔ enu ci  Yehowa koɖo Yesu wa jeŋ nɔ mì nɔ mìzannɔ mìwo gamɛ, mìwo ŋsɛn, enu ciwo yí le mì shi yí sɔ donɔ alɔ Fyɔɖuxu lɔ dɔwo. Le kpɔwɛ mɛ, mìatɛnŋ ale gbesɔsɔ keŋ adonɔ alɔ exɔ ciwo wocunɔ nɔ sɛnsɛn kɔkwɛ lɔ koɖo wowo dradrado dɔwo mɛ.

6. Nyi yí taɖo mìatɛnŋ anu mɔ tafɛnvɔnsa lɔ nyi enu ci wona mɛɖekaɖekaɔ?

⁶ Nɔ mìkpɔ lé Yehowa koɖo Yesu lɔn mì sugbɔ doɔ, ena yí mìwo can mìlɔnnɔ wo hɛnnɛ. (1 Ʒan 4:10, 19) Ci mìkpɔ mɔ Yesu ku do ta nɔ mìwo ɖekaɖekaɔ, edɔ yí mìgbelɔnnɔ wo doji wu. Apotru Pɔlu dasɛ enujeŋnamɛ yitɔ, ci eŋwlɛ enu ɖaɖa Galatitɔwo yí mɔ: “Mawu [Vi] . . . lɔn ŋ, yí gbe sɔ Yiɖeki na yí hwlɛn ŋ gan.” (Gal. 2:20) Yehowa toto tafɛnvɔnsa lɔ ji yí dɔn eo va yiɖeki gbɔ keŋ nɔ natɛnŋ anyi yi xlɔ. (Ʒan 6:44) Ecɛ dedɔ yí eji jɔ eo, ci èkpɔ mɔ Yehowa kpɔ enunywi ɖeka le eo mɛ yí ecu efɛn gangan ɖeka keŋ nɔ natɛnŋ anyi yi xlɔ ba? Ecɛ dedɔ yí lɔnlɔn ci èɖo nɔ Yehowa koɖo Yesu sɛnŋ doji ba? Eyi taɖo mìɖo abiɔ mìwoɖekiwo se mɔ, ‘Nyi lɔnlɔn ŋtɔ́ ci ŋɖo nɔ wo adɔ yí nawaɔ?’

7. Shigbe lé foto ci yí xo nuxu so mamamɛ 7 tɔ lɔ nu dasɛ yi nɛ ɖe, lé mì pleŋ awɛ adasɛ mɔ mìlɔn Yehowa koɖo Yesu doɔ? (2 Korɛntitɔwo 5:14, 15; 6:1, 2)

⁷ Lɔnlɔn ci mìɖo nɔ Mawu koɖo Kristo dɔ yí mìlɔnnɔ mɛbuwo hɛnnɛ. (Hlɛn 2 Korɛntitɔwo 5:14, 15; 6:1, 2.) Emɔ ɖeka ci ji mìtonɔ yí danasɛ mɔ mìlɔn wo yí nyi mɔ mìɖenɔ kunu koɖo ezolelanmɛ. Mìɖenɔ kunu nɔ mɛɖekpokpui ci mìdo go. Mìdegbenɔ mɔ mìaɖe kunu nɔ mɛɖe ɖo gbaza yitɔ to akpo nɔ mìwotɔ alo éso akɔta bu mɛ o. Nɛnɛke mìɖenɔ kunu nɔ mɛɖekpokpui nɔ amɛ lɔ nyi ehotɔnɔ  alo wamɛnɔ can, nɔ éyi suklu alo égɔnmayi can. Ci mìwɛkɔ ahan ɔ, mìwakɔ do Yehowa dro ci yí nyi mɔ woahwlɛn “amɛwo pleŋ gan yí amɛwo pleŋ a jeshi nyɔnɔnwi” lɔ ji.—1 Tim. 2:4.

8. Lé mìawɛ adasɛ mɔ mìlɔn mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwoɔ?

⁸ Mìgbedanasɛ mɔ mìlɔn Mawu koɖo Kristo nɔ mìlɔn mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo. (1 Ʒan 4:21) Mìsɔnɔ ɖe le ji nɔ wo yí kpenɔdo wo nu nɔ wole cukaɖawo mɛ. Mìfanɔ akɔn nɔ wo nɔ wowo mɛ vevi ɖe ku, yí yi yɔnɔ wo kpɔ nɔ wolé dɔ̀, mìwanɔ ci ji mìkpe yí donɔ ŋsɛn wo nɔ wogbɔjɔ. (2 Kor. 1:3-7; 1 Tɛs. 5:11, 14) Mìkpɔtɔ donɔ egbe ɖaɖa do ta nɔ wo ɖo mìnya mɔ “amɛjɔjɔɛ kwifanwawa ɖonɔ ŋsɛn.”—Ʒaki 5:16.

9. Nubu ci mìatɛnŋ awa yí adasɛ mɔ mìlɔn mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwoɔ?

⁹ Mìgbedanasɛ mɔ mìlɔn mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo nɔ mìdo gbla veviɖe nɔ fafa akpɔtɔ anɔ mì mɛ. Mìtenɔkpɔ mɔ mìaɖyi Yehowa yí asɔ enu kenɔ amɛ. Nɔ Yehowa lɔn yí Eviɛ ku do ta nɔ mìwo nuvɔnwo ɖe, mìwo can mìdeɖo ale gbesɔsɔ yí asɔ enu ke mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo nɔ woje agɔ do mì ba? Mìdeji mɔ mìaɖyi hwashi vwin ci nyɔ yí Yesu nu le yi labalu ɖeka mɛ o. Ci yi xwetɔ sɔ efɛn gangan ci eɖu di sɔ kiɔ, yɛvagbe mɔ yedasɔ efɛn nyɛkuin ci yi kpena hwashi bu ɖu di sɔ ki o. (Mt. 18:23-35) Nɔ enugɔnmɛmase le eo koɖo nɔvi ɖe gblamɛ le hamɛ lɔ mɛ ɖe, danyɔ mɔ àɖe afɔ ŋkɔtɔ ayi gbɔ nɔ míawa fafa gbɔxwe yí ava Eŋwiɖoɖo lɔ ba? (Mt. 5:23, 24) Nɔ èwɛ ahan ɔ, èdadasɛ mɔ èlɔn Yehowa koɖo Yesu nyɔnɔnwitɔ.

10-11. Lé hamɛmɛshinshinwo atɛnŋ adasɛ mɔ yewolɔn Yehowa koɖo Yesu doɔ? (1 Piɛ 5:1, 2)

¹⁰ Lé hamɛmɛshinshinwo atɛnŋ adasɛ mɔ yewolɔn Yehowa koɖo Yesu doɔ? Enuvevi ɖeka ci woawanɔ yí nyi mɔ woalenɔ bu nɔ Yesu lɛngbɔwo. (Hlɛn 1 Piɛ 5:1, 2.) Yesu na yí nyɔ cɛ mɛ kɔ gbawlɛ nɔ apotru Piɛ. Ci Piɛ gbe zetɔn mɔ yedejeshi Yesu ɖɛɔ, évajijiɛ veviɖe mɔ yeadasɛ nɔ Yesu mɔ yeluin. Ci wofɔn Yesu so kuɔ, ébiɔ Piɛ se mɔ: “Shimɔ [Ʒan] vi, è lɔn Ŋ a?” Mìatɛnŋ akando ji mɔ Piɛ awa enuɖekpokpui yí asɔ dasɛ nɔ yi Xwetɔ mɔ yeluin. Yesu nu nɔ Piɛ mɔ: “Kpɔ anyi lɛngbɔwo ji.” (Ʒan 21:15-17) Yí so hwenɔnu keke je yi kugbeɔ, éle bu nɔ yi Xwetɔ lɛngbɔwo nywiɖe koɖo lɔnlɔn yí sɔ dasɛ mɔ yelɔn Yesu.

¹¹ Hamɛmɛshinshinwo, lé míatɛnŋ adasɛ le Eŋwiɖoɖo lɔ hwenu mɔ, enyɔ ciwo Yesu nu nɔ Piɛ le veviɖe nɔ yewoɔ? Míatɛnŋ adasɛ lé mílɔn Yehowa koɖo Yesu sugbɔ do nɔ míjinɔ gamɛ yí vayi donɔ ŋsɛn nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo yí jenɔ agbla yí kpenɔdo mɛ ciwo yí mi bɔbɔwo koɖo kunuɖegbe yiyi nu nɔ woatrɔ va Yehowa gbɔ. (Eze. 34:11, 12) Míatɛnŋ agbesɔ ɖe le ji nɔ Bibla nukplaviwo koɖo amɛ yoyu ciwo yí va Eŋwiɖoɖo lɔ yí awɛ keke nɔ woavo le wowoɖekiwo mɛ.

12. Nyi yí taɖo tamɛbubukpɔ so enyɔ ciwo Yesu nu le ezan ci yí doŋkɔ nɔ yi ku mɛ na yí mìgbenɔ dɔn ɔ? (Ʒan 16:32, 33)

¹² Le ezan ci yí doŋkɔ nɔ Yesu ku mɛɔ, énu nɔ yi nukplaviwo mɔ: “Mí a ɖonɔ efunkpekpe le xexe lɔ mɛ. Vɔ, mí gbedɔn! Ŋ ɖu xexe lɔ ji.” (Hlɛn Ʒan 16:32, 33.)  Nyi yí kpedo Yesu nu yí egbe dɔn ci ketɔnɔwo tretreɛ fun ni yí ekpɔtɔ nɔ gbeji keke yi kuɔ? Éɖoŋ do Yehowa nu. Ci enya mɔ ye dokplɔtɔwo avato cukaɖa ŋtɔ́ hanwo mɛɔ, énu nɔ Yehowa mɔ yi le kpɔ wo ji. (Ʒan 17:11) Nyi yí taɖo ecɛ na yí mìgbenɔ dɔn doɔ? Ðo Yehowa sɛnŋ wu mìwo ketɔnɔ ɖekpokpui. (1 Ʒan 4:4) Ékpɔkpɔ enuɖekpokpui ci yí jɔkɔ. Mìkando ji mɔ nɔ mìɖoŋ do Yehowa nuɔ, mìatɛnŋ aɖu mìwo vɔnvɔnwo ji.

13. Lé Ʒozɛfu ci yí so Arimate dasɛ mɔ yenyi edɔngbetɔ doɔ?

¹³ Mìakpɔ Ʒozɛfu ci yí so Arimate kpɔwɛ. Amɛ ŋkuvileji ɖeka enyi le Ʒuifuwo mɛ. Ényi Sanhedrɛn ci yí nyi Ʒuifuwo kojoɖoxu gangantɔ mɛ tɔ ɖeka. Vɔ le Yesu kunuɖeɖedɔ lɔ hwenuɔ, Ʒozɛfu vɔnnɔ, detɛnŋ gbenɔ dɔn o. Ʒan nu mɔ yɛnyi “Yesu dɔkplavi ɖeka, vɔ é nyi le wlawla mɛ, ɖo é vɔnnɔ nɔ Ʒuifuwo.” (Ʒan 19:38) Ci Fyɔɖuxu ŋɛdu lɔ jɔnɔ ji nɔ Ʒozɛfu can ɔ, éwlɛ do mɛbuwo mɔ yexɔ Yesu ji se. Évɔnvɔn mɔ amɛwo dagbebu ye o, nɔ wonya mɔ yetrɔ Yesu dokplɔtɔ. Vɔ Bibla nu mɔ le Yesu ku goduɔ, Ʒozɛfu “do eji yí yì Pilati gbɔ, yí byɔɛ Yesu cɔ lɔ.” (Maki 15:42, 43) Ecɛyɛɔ, Ʒozɛfu degbewlɛ do amɛwo mɔ yenyi Yesu nukplavi o.

14. Nɔ èvɔnnɔ nɔ agbetɔ ɖe, nyi èɖo awaɔ?

¹⁴ Ejɔ mɔ èvɔn nɔ agbetɔ shigbe Ʒozɛfu nɛ kpɔa? Hweɖewonu le suklu alo dɔ mɛɔ, èvɔnnɔ mɔ yeanu nɔ amɛwo mɔ yenyi Yehowa Kunuɖetɔa? Ci èvɔnvɔn nɔ lé mɛbuwo akpɔ eo do yí dɔ yí ànyi eŋɛnywidratɔ alo awa ʒinʒindoshimɛ yí egloa? Ŋgbena nɔ vɔnvɔn cɛwo ɖe adɔ nami enu ci ènya mɔ yɛnyi enunywi wawa o. Do gbe ɖaɖa nɔ Yehowa veviɖe. Biɔɛ nɔ ana eo edɔngbegbe nɔ nawa yi dro. Nɔ èkpɔ lé Yehowa ɖokɔ ao gbedoɖawo ŋciɔ, àgbegbeɛ dɔn doji.—Ezai 41:10, 13.

15. Ci Yesu ze nɔ yi nukplaviwo godu ɖe, nyi jijɔ ci wokpɔ dɔ yí wowaɔ? (Luiki 24:52, 53)

¹⁵ Ci Yesu kuɔ, yi nukplaviwo ci ŋshishi mɛ sugbɔ. Sɔ eoɖeki do wowo dumɛ. Wowo xlɔ vevi ku yí egbewa nɔ wo mɔ mɔkpɔkpɔ ɖekɛ degbeli nɔ wo hannɛ. (Luiki 24:17-21) Vɔ ci Yesu vaze nɔ woɔ, éji gamɛ yí kpedo wo nu yí womɔŋje lé ewɛ yí Bibla mɛ nyɔnuɖɛwo vamɛ do. Égbeɖo edɔ vevi ɖeka nɔ wo. (Luiki 24:26, 27, 45-48) Hwenu Yesu vayi jeŋkwi  mɛ le ŋkeke 40 goduɔ, yi nukplaviwo degbele ŋshishi mɛ o, vɔ eji vajɔjɔ wo haan. Ci wonya mɔ yewo Xwetɔ le agbe yí ele gbesɔsɔ akpedo yewo nu yewoawa edɔ yoyu ci eɖo nɔ yewoɔ, edɔ yí eji jɔ wo haan. Jijɔ lɔ na yí wodevami Yehowa kanfukanfu o.—Hlɛn Luiki 24:52, 53; Edɔ. 5:42.

16. Lé mìasran Yesu nukplaviwo doɔ?

¹⁶ Lé mìasran Yesu nukplaviwo doɔ? De Eŋwiɖoɖo lɔ hwenu ɖekɛ yí mìkpɔnɔ jijɔ le Yehowa sɛnsɛn mɛ o, vɔ le exwe lɔ pleŋ mɛ yɔ. Eʒan mɔ mìasɔ Mawu sɛnsɛn sɔ ɖo texwe ŋkɔtɔ le mìwo gbe mɛ. Le kpɔwɛ mɛ, amɛ sugbɔ trɔ ashi le toto wowotɔwo nu keŋ atɛnŋ ayi ɖenɔ kunu, ayinɔ bɔbɔwo, awanɔ sɛnsɛn xomumɛtɔ blaŋblaŋ. Mɛɖewo can ɖui mɔ yewodakplɔ gbɛmɛnu ci mɛɖewo bunɔ mɔ yɛle veviɖe do o, keŋ atɛnŋ awa edɔ sugbɔ le hamɛ lɔ mɛ alo atɛnŋ avayi ci fini eŋɛnywidratɔ sugbɔ dele o. Ci ele mɔ mìado ji gbɔxwe akpɔtɔ asɛnkɔ Yehowa can ɔ, éɖo egbe nɔ mì mɔ yeayra mì sugbɔ nɔ mìsɔ Fyɔɖuxu lɔ nuwo ɖo texwe ŋkɔtɔ le mìwo gbe mɛ.—Elo. 10:22; Mt. 6:32, 33.

17. Nyi èɖo mɔ yeawa le Eŋwiɖoɖo cɛ hwenuɔ? (Kpɔ foto lɔ.)

¹⁷ Mìaɖo ŋwi Yesu ku lɔ ji le tanatagbe 4 avril. Vɔ denyi Eŋwiɖoɖo lɔ gbe ɖekɛ gbɔxwe yí àvabu tamɛ kpɔ so Yesu gbe, eku yitɔ koɖo lɔnlɔn ci yi koɖo Yehowa ɖo nɔ mì nu o. Bunɔ tamɛ kpɔ so enu cɛwo nu blaŋblaŋ le kwɛshila ciwo yí adoŋkɔ nɔ Eŋwiɖoɖo lɔ koɖo le yi godu. Le kpɔwɛ mɛ, wa toto yí ahlɛn enujɔjɔ ciwo nu woxo nuxu so le dakavi ci yí le bɔbɔ nukplawema avril 2019 tɔ mɛ ci yí xo nuxu so kwɛshila kpɛtɛ ci Yesu wa le nyigban ji nu yí abu tamɛ kpɔ so wo nu. Nɔ èhlɛnkɔ enu so Yesu gbe nuɔ, je agbla yí akpɔ mawunyɔkpukpui ciwo yí ana enujeŋnamɛ, lɔnlɔn, edɔngbegbe koɖo jijɔ aotɔ asɛnŋ doji. Le yi goduɔ, tekpɔ yí abu tamɛ kpɔ so ŋɖewo koŋ ciwo mɛ àtɛnŋ adasɛ enujeŋnamɛ aotɔ le. Eyi àtɛnŋ akando ji mɔ, enu ciwo pleŋ èwa yí sɔ ɖo ŋwi Yesu le Eŋwiɖoɖo cɛ hwenuɔ, ajɔ ji ni haan.—Enyɔ. 2:19.