1-2. Cukaɖa ciwo Yehowa sɛntɔ egbejinɔtɔwo atɛnŋ ado goɔ?

 ENUJƆJƆ maɖoŋdonuwo atɛnŋ atrɔ mìwo gbe gbeɖeka koɖo zan. Le kpɔwɛ mɛ, wokpɔ kanŋsɛdɔ̀ ɖeka ci yí debɔ ahan o le nɔviŋsu egbejinɔtɔ ɖeka ci yí tɔ mɔ Luis a nu. Doto lɔ nu ni mɔ wleci kankin ɖewo yí kpɔtɔ ni yí yɛanɔ agbe nɔ. Monika koɖo asuɔ wanɔ gbɔngbɔn mɛ dɔ sugbɔ doju. Vɔ gbeɖekaɔ, Monika se mɔ ye suye ci yí nyi hamɛmɛshinshin nɔkɔ agbeve so exwe sugbɔ. Nɔvinyɔnu Olivia ci yí nyi trɛnnɔ ɖo aso le yi xomɛ, ɖo jihɔnshi gangan ɖeka jijiɛ agban nu. Ci etrɔ gbɔɔ, ékpɔ mɔ jihɔnshi lɔ cuku yi xwe. Mɛ cɛwo gbe trɔ keŋkeŋ zeɖeka le avomɛ. Enu cɛ han ɖe jɔ do eo ji kpɔa? Èdo go cukaɖa ɖe ci yí dɔ ao gbe trɔ le ajiji mɛ kpɔa?

² Ci mìsɛnsɛn Yehowa le egbejinɔnɔ mɛ can ɔ, mìdonɔ go cukaɖawo yí gbeblenɔ shigbe amɛwo pleŋ nɛ. Mɛ ciwo yí gbe ŋwan nɔ Mawu mɛwo tɛnŋ ci yumɛ nɔ mì hɛnnɛ. Ci Yehowa deglɔnnɔ ta nɔ mì nɔ cukaɖa ŋtɔ́wo ŋgbejɔ do mì ji can ɔ, éɖo gbe mɔ yeakpedo mì nu. (Ezai 41:10) Yi kpekpedonu lɔ na yí mìkpɔtɔ kpɔnɔ jijɔ, sɔnɔ gbeta nywiwo yí kpɔtɔ nɔnɔ gbeji ni nɔ mìle cukaɖa sɛnŋsɛnŋwo mɛ can. Le nyɔta cɛ mɛɔ, mìakpɔ enu amɛnɛ ciwo Yehowa wanɔ yí sɔ kpenɔdo mì nu le hwenu sɛnŋsɛnŋ ŋtɔ́wo mɛ. Mìagbekpɔ enu ciwo mìawa keŋ axɔ kpekpedonu yitɔ lɔ.

YEHOWA AGLƆN TA NƆ EO

3. Nɔ mìtotoɔ cukaɖa sɛnŋsɛnŋ ɖe mɛ ɖe, nyi wawa yí atɛnŋ agbɔnnu nɔ mìɔ?

³ Cukaɖa lɔ. Nɔ mìtokɔ cukaɖa sɛnŋ ɖe mɛɔ, atɛnŋ  agbɔnnu mɔ mìabu tamɛ kpɔ nywiɖe yí asɔ gbetawo. Nyi yí taɖoɔ? Mìtɛnŋ sekɔ vevi sugbɔ le ji mɛ. Enulolokpɔ tɛnŋ wugan mì. Étɛnŋ wa nɔ mì shigbe ahun jaja yí cu yí mìdatɛnŋ azɔn to mɛ o alo mìdan emɔ ci mìasɔ hannɛ. Kpɔ lé ewa nɔ nɔvinyɔnu amɛve ciwo mìyɔ vayi hwenu wotokɔ cukaɖa lɔwo mɛ ɖa. Olivia nu mɔ, “Hwenu jihɔnshi gangan lɔ dahɛn anyi xweɔ, ewa nɔŋ shigbe anyi tɔ vɔ hannɛ yí ŋdan ta nɔ nyɛɖeki.” Ci Monika xokɔ nuxu so asuɔ ci trɔɛ to mɛ nuɔ, énu mɔ: “Édo ŋkpɛnŋ. Ŋse vevi le nyɛɖeki mɛ sugbɔ. Enu ciwo ŋwanɔ ŋkeŋke vatɔ enu gbɔngbɔn nɔŋ. Enu ci ŋdekpɔkpɔ emɔ nɔ gbeɖe yí jɔ do ŋji.” Lé Yehowa mɔ yeakpedo mì nu do nɔ mìdan ta nɔ mìwoɖekiwoɔ?

4. Sɔgbe koɖo Filipitɔwo 4:​6, 7 ɖe, nyi Yehowa mɔ yeawa nɔ mìɔ?

⁴ Lé Yehowa kpenɔdo mì nu do. Éɖo gbe mɔ yeana mì enu ci Bibla yɔ mɔ “fafa Mawu tɔ.” (Hlɛn Filipitɔwo 4:​6, 7.) Fafa ŋtɔ́ na yí mìvonɔŋ le susu koɖo ji mɛ, ɖo mìle ekacaca nywi mɛ koɖo Yehowa. “Agbetɔ da tɛnŋ mɔnŋje” fafa ŋtɔ́ mɛ o, éwunɔgan wu lé mìkpɔkpɔ emɔ ni do. Èdo gbe ɖaɖa veviɖe nɔ Yehowa kpɔ yí ekpaca eo mɔ le yi goduɔ, èvoŋ le eoɖeki mɛa? “Fafa Mawu tɔ” yí dɔ ewa ahan nɔ eo.

5. Lé fafa Mawu tɔ glɔnnɔ ta nɔ mìwo susu koɖo mìwo ji doɔ?

⁵ Kpukpui lɔwo gbenu mɔ, fafa Mawu tɔ “a lé míwo jiwo koɖo míwo susuwo dote.” Enyɔgbe ci wozan mɔ “a lé dote” alo “glɔn ta nɔ” nyi sɔjawo nyɔgbe ɖeka yí wozinni asɔ xo nuxu so sɔja ciwo yí glɔnkɔ ta nɔ eju ɖe nɔ ketɔwo ŋgbevaje wo ji o nu. Mɛ ciwo yí le eju ciwo yí wocɔkɔ mɛ dɔnnɔ alɔn le fafa mɛ, ɖo wonya mɔ sɔjawo glɔnkɔ ta nɔ yewo. Ahanke nɔ fafa Mawu tɔ lé mìwo jiwo koɖo mìwo susuwo do teɔ, mìvonɔŋ le mìwoɖekiwo mɛ; ɖo mìnya mɔ ŋɖe dawa mì o. (Eha. 4:8) Shigbe Ana nɛɔ, mìatɛnŋ akpɔ fafa ji mɛ tɔ nɔ cukaɖa lɔ devɔ zeɖeka can. (1 Sam. 1:​16-18) Eyi nɔ mìvoŋ le mìwoɖekiwo mɛɔ, énɔnɔ fafɛɖe nɔ mì mɔ mìabu tamɛ kpɔ nywiɖe yí asɔ gbeta nywiwo.

6. Nyi mìawa keŋ akpɔ fafa Mawu tɔɔ? (Kpɔ foto lɔ hɛnnɛ.)

⁶ Enu ci mìɖo awa. Nɔ ècaka le eoɖeki mɛɔ, yɔ etaglɔnnamɛtɔ lɔ yí axo nuxu ni. Lé àwɛ doɔ? Dodoɔ gbe ɖaɖa keke akpɔ fafa Mawu tɔ. (Luiki 11:9; 1 Tɛs. 5:17) Luis ci nu mìxo nuxu so vayi dre lé yɛ koɖo ashiɛ Ana wɛ do ci wose mɔ wleci  ɖewo kpoŋ yí kpɔtɔ ni anɔ agbe. Énu mɔ: “Le nɔnɔmɛ ŋtɔ́ han mɛɔ, gbetasɔsɔ so lanmɛsɛn nyɔwo koɖo nyɔ buwo nu gbɔnnɔnu sugbɔ. Vɔ gbedoɖa le veviɖe keŋ nɔ mìakpɔ fafa. Gbedoɖa yí kpedo mì nu yí mìkpɔ fafa le nɔnɔmɛ cɛ mɛ.” Luis koɖo ashiɛ nu mɔ yewodo gbe ɖaɖa veviɖe zenɛniɖe yí nu nɔ Yehowa mɔ yi le kpedo yewo nu yewoakpɔ fafa le susu mɛ koɖo ji mɛ yí ana yewo nunya nɔ yewoasɔ gbeta nywiwo. Eyi wodo jeshi mɔ Yehowa kpedo yewo nu. Nɔ ètokɔ cukaɖa sɛnŋ ɖe mɛɔ, kpɔtɔ adokɔ gbe ɖaɖa, eyi àvakpɔɛ mɔ fafa Yehowa tɔ ale eji koɖo susu aotɔ do te.—Rɔm. 12:12.

YEHOWA ANA NÀLI KE

7. Lé atɛnŋ awa nɔ mì do nɔ mìdo go cukaɖa sɛnŋ ɖɛɔ?

⁷ Cukaɖa lɔ. Nɔ mìle cukaɖa sɛnŋ ɖe mɛɔ, lé enu wanɔ nɔ mì do, mìwo susuwo koɖo lé mìwanɔ nu do detɛnŋ sɔnɔgbe shigbe lé eɖo anɔ do nɛ o. Shigbe lé axublablawo dɔnɔ tɔjihun nɔ jihɔnshi bla le axu ji nɛɔ, ahan yí cukaɖa lɔwo dɔnɔ mì do vevisese mɛ eɖekplɔɖedo nɛ. Ana ci nu mìxo nuxu so vayi nu mɔ ahan yí yese vevi hwenu Luis ku nɛ. Énu mɔ: “Nɔ etɔ wawa nɔŋ shigbe mɔ ŋdegbele ebo ɖe nu hannɛɔ, anyi nu sanɔ dɔnu nɔ nyɛɖeki. Eyi dɔmɛzi wanɔŋ mɔ asunyɛ degbeli o.” Hweɖewonuɔ, Ana cinɔ yiɖekɛ yí eɖenɔ fun ni mɔ asɔ gbeta so ŋɖewo ciwo Luis wanɔ nywiɖe sa nu. Égbewanɔ ni shigbe mɔ yele axu ji yí jihɔnshi bla hannɛ. Lé Yehowa kpenɔdo mì nu do nɔ ewakɔ ahan nɔ mìɔ?

8. Shigbe lé wonui do 1 Piɛ 5:10 mɛ nɛ ɖe, kankandoji ci Yehowa na mìɔ?

⁸ Lé Yehowa kpenɔdo mì nu do. Éna kankandoji mì mɔ yeana mìalo do. (Hlɛn 1 Piɛ 5:10.) Nɔ tɔjihun do go jihɔnshi sɛnŋsɛnŋ ɖeɔ, étɔnɔ xoxo yi ɖushi koɖo emiɔ mɛ yí enyinɔ afɔku ni. Wowanɔ ŋɖewo do kpakamɛ nɔ tɔjihun sugbɔ yí wonɔnɔ eshi lɔ mɛ keŋ nɔ jihɔnshi ɖe vatɔ xoxoɔ, woatɛnŋ ale tɔjihun lɔ do te. Enu ŋtɔ́ lɔwo ci woɖonɔ do tɔjihun lɔ nu dɔ yí degbexonɔ yinɔ ɖushi koɖo miɔ o yí egbeglɔnnɔ ta nɔ mɛ ciwo yí le tɔjihun lɔ mɛ yí wozɔnnɔ wowo mɔ fafɛɖe. Vɔ gbɔxwe enu ciwo yí ali do te lɔ awa edɔ nywiɖeɔ, tɔjihun lɔ ɖo ayikɔ. Ahanke le cukaɖa hwenuwoɔ, Yehowa ale mì do te nɔ mìkpɔtɔ yikɔ ŋkɔ le egbejinɔnɔ mɛ.

9. Lé enujijikpɔ dɔwanu mìwotɔ lɔwo akpedo mì nu mìalo do doɔ? (Kpɔ foto lɔ hɛnnɛ.)

⁹ Enu ci mìɖo awa. Nɔ cukaɖa ɖe na yí àvoŋ le eoɖeki mɛ yí egloɔ, wa ci ji àkpe keŋ akpɔtɔ adonɔ gbe ɖaɖa,  ayinɔ bɔbɔwo yí agbeyinɔ kunuɖegbe. Nyɔnɔnwi enyi mɔ datɛnŋ agbewa sugbɔ shigbe lé èwɛni do sa nɛ o, vɔ ɖo ŋwi mɔ Yehowa senɔ enu gɔnmɛ nɔ amɛ. (Sɔ sɔ koɖo Luiki 21:​1-4.) Gbesɔ kpe niɔ, ji gamɛ yí awanɔ amɛɖekɛnukplakpla yí abunɔ tamɛ kpɔ. Nyi yí taɖoɔ? Ðo Yehowa to yi habɔbɔ lɔ ji yí woŋwlɛ nyɔtawo yí gbewa video ciwo yí akpedo mì nu mìatɛnŋ anɔ te goguiɖe le cukaɖawo hwenu. Àtɛnŋ azan enujijikpɔ dɔwanu ciwo yí le ao gbe mɛ shigbe JW Library^® dɔwanu, Index des publications des Témoins de Jéhovah koɖo Numekuku Ŋuti Mɔfiagbalẽ Na Yehowa Ðasefowo. Monika ci nu mìxo nuxu so vayi nu mɔ yezan enujijikpɔ dɔwanu cɛwo yí sɔ ji nukplamu hwenu yí vevisese yetɔwo vawugan ye. Le kpɔwɛ mɛ, éwa numɛkuku so enyɔgbe “dɔmɛzi” nu. Gabumɛwoɔ, éji nyɔgbe “amɛtrɔtrɔtomɛ” alo “egbejinɔnɔ” kpɔ. Le yi goduɔ, éhlɛnnɔ wo keke aje hwenu yí akpɔ yiɖeki mɛ nywiɖe. Énu mɔ: “Nɔ ŋtɔ enu lɔ hlɛnhlɛn ɔ, ŋxanɔ le nyɛɖeki mɛ sugbɔ, vɔ nɔ ŋkpɔtɔ yí hlinkɔɔ, ewanɔ nɔŋ shigbe Yehowa va fanɔ akɔn nɔŋ hannɛ. Enu ciwo ŋhlɛn na ŋvanya mɔ Yehowa mɔŋje lé enuwo wakɔ do nɔŋ mɛ yí egbekpekpeɛdoŋ nu.” Kpekpedonu ŋtɔ́ ci yí sonɔ Yehowa gbɔ ana nàkpɔtɔ alo do keke avavoŋ le eoɖeki mɛ.—Eha. 119:​143, 144.

YEHOWA ADO ALƆ EO

10. Nɔ enubaɖa ɖe jɔ do mì ji ɖe, lé awa nɔ mìɔ?

¹⁰ Cukaɖa lɔ. Nɔ enubaɖa ɖe jɔ do mì jiɔ, ŋkeke ɖewo tɛnŋ va yí mìagbɔjɔ le lanmɛ koɖo le susu mɛ. Edɔ ɖewo ci mìwanɔ sa fafɛɖe atɛnŋ avanyi enu gbɔnnugbɔnnu, alo dagbedrodroɔ mì mɔ mìawa ŋɖewo ciwo mìwanɔ koɖo jijɔ sa o. Shigbe Eli nɛɔ, etɛnŋ gbɔnnu nɔ mì mɔ mìaso je te. Anyimlɔmlɔ ɖekɛ yí adrodroɔ mì. (1 Efy. 19:​5-7) Nyi Yehowa ɖo gbe mɔ yeawa nɔ mì nɔ mìgbɔjɔɔ?

11. Emɔ bu ci ji Yehowa kpenɔdo mì nu leɔ? (Ehajiji Wema 94:18)

¹¹ Lé Yehowa kpenɔdo mì nu do. Éɖo gbe mɔ yeakpedo mì nu. (Hlɛn Ehajiji Wema 94:18.) Shigbe lé ejulɔtɔ ci yí je afɔku ʒan kpedonu gbɔxwe yí ayi ejulɔlɔ lɔ ji ɛnɛɔ, ahanke mìʒan kpekpedonu gbɔxwe yí akpɔtɔ wakɔ dɔ nɔ Yehowa nɛ. Le hwenu ŋtɔ́wo mɛɔ, Yehowa nanɔ kankandoji mì mɔ: “Ŋ nyi Tɔhonɔ míwo  Mawu, Ŋ hɛn míwo ɖushi lɔ̀ dashi. Yí, Ŋ nu nɔ mí mɔ: ‘Mí ŋgbe vɔn o! Na kpedo mí nu.’” (Ezai 41:13) Efyɔ Davidi xɔ kpekpedonu ŋtɔ́ han vayi. Hwenu edo go cukaɖawo yí yi ketɔnɔwo gbedo aya niɔ, énu nɔ Yehowa mɔ, “Ao ɖushi lɔ kpedo ŋnu.” (Eha.18:​35, NWT) Vɔ lé Yehowa kpenɔdo amɛ nu doɔ?

12. Miwo Yehowa atɛnŋ azan asɔ kpedo mì nu nɔ mìgbɔjɔɔ?

¹² Blaŋblaŋ ɔ, Yehowa tonɔ mɛbuwo ji yí sɔ kpenɔdo mì nu. Le kpɔwɛ mɛ, hweɖekanu ci Davidi gbɔjɔɔ, yi xlɔ Ʒonatan vayi ji kpɔ keŋ yí fa akɔn ni yí nu ŋsɛndoamu nyɔwo ni. (1 Sam. 23:​16, 17) Ahanke Yehowa can Elize nɔ ana kpekpedonu ŋtɔŋtɔ Eli nɛ. (1 Efy. 19:​16, 21; 2 Efy. 2:2) Egbɛɔ, Yehowa atɛnŋ azan xomumɛtɔwo, exlɔwo koɖo hamɛmɛshinshinwo keŋ asɔ kpedo mì nu. Vɔ nɔ mìle enulolokpɔ mɛɔ, mìtɛnŋ ji mɔ mìaci azɔge nɔ amɛwo. Mìji mɔ mìanɔ mìwoɖekɛ kpoŋ yɔ. Yí esɔgbe ahan. Nyi mìatɛnŋ awa keŋ axɔ kpekpedonu Yehowa tɔɔ?

13. Nyi mìatɛnŋ awa keŋ axɔ kpekpedonu Yehowa tɔɔ? (Kpɔ foto lɔ hɛnnɛ.)

¹³ Enu ci mìɖo awa. Tekpɔ veviɖe nɔ ŋgbeciciɛ azɔge nɔ amɛwo o. Nɔ mìci azɔge nɔ amɛwoɔ, mìdegbebunɔ enu kpɔ nywiɖe o. Mìwoŋtɔwo ɖekɛ koɖo cukaɖa ciwo mɛ mìtokɔ ji yí susu va nɔnɔ nɔ mì. Enububukpɔ ahan atɛnŋ kpɔ ŋsɛn dɔndɔn do gbeta ciwo mìasɔ ji. (Elo. 18:1) Nyɔnɔnwi enyi mɔ mì pleŋ mìʒan hwenu ɖewo keŋ anɔ mìwoɖekɛwo, vevitɔ nɔ mìdokɔ go nɔnɔmɛ sɛnŋsɛnŋ ɖe. Vɔ nɔ mìnɔ azɔge nɔ amɛwo na nɔ hwenu jinjin ɖeɔ, ale shigbe mìgbegbeɛ kpedonu ci Yehowa nakɔ mì toto amɛwo ji ɛnɛ. Nɔ nɔnɔmɛ ci mɛ ètotoɔ gbegbɔnnu ɖeeɖe can ɔ, lɔn axɔ kpekpedonu ci ao xomumɛtɔwo, exlɔwo, koɖo hamɛmɛshinshinwo ana eo. Kpɔɛ mɔ Yehowa yí zanzan wo yí sɔ kpekpeɛdo ye nu.—Elo. 17:17; Ezai 32:​1, 2.

YEHOWA AFA AKƆN NƆ EO

14. Nɔnɔmɛ dovɔnvɔnnamɛ ciwo mɛ mìatɛnŋ atoɔ?

¹⁴ Cukaɖa lɔ. Hweɖewonuɔ, mìtɛnŋ to nɔnɔmɛ dovɔnvɔnnamɛwo mɛ. Le Bibla mɛɔ, Mawu sɛntɔ egbejinɔtɔwo xo nuxu so hwenuwo yí wose vevi yí gbevɔn nɔ wowo ketɔwo koɖo nubuwo nu. (Eha. 18:4; 55:​1, 5) Ahanke wotɛnŋ ci yumɛ nɔ  mì le suklu, dɔmɛ alo mìwo xomumɛtɔwo koɖo acɛkpatɔwo tɛnŋ ci yumɛ nɔ mì. Mìtɛnŋ lé edɔ̀ ɖe ci yí ana mìavɔn mɔ mìaku. Le hwenu ŋtɔ́wo mɛɔ, étɛnŋ wa nɔ mì shigbe mɔ mìnyi vihwɛ ɖe yí mɛɖe deli yí akpedo mì nu hannɛ. Lé Yehowa kpenɔdo mì nu le nɔnɔmɛ ŋtɔ́ hanwo mɛ doɔ?

15. Kankandoji ci yí Ehajiji Wema 94:19 na mìɔ?

¹⁵ Lé Yehowa kpenɔdo mì nu do. Éfanɔ akɔn nɔ mì yí gbena mìkpɔnɔ fafa. (Hlɛn Ehajiji Wema 94:19.) Ehajiji cɛ tɛnŋ hɛn susu yi nyɔnuvihwɛ ɖe ci yí vɔnvɔn yí desun ji adɔn alɔn o, ɖo eji ɖeɖeɛ gbe sɛnŋsɛnŋɖe ji nɔ mì. Kpɔɛ le susu mɛ mɔ edalɔ va yí kɔkɔɛ yí hin do alɔmɛ keke edɔn alɔn. Ci eji lɔ kpɔtɔ ɖeɖeɛ gbe can ɔ, alɔmɛ ci ele nɔ dalɔ na ekpɔɛ mɔ ŋɖe dawa ye o. Nɔ mìtokɔ cukaɖa dovɔnvɔnnamɛwo mɛɔ, eʒan mɔ mìwo Da ci yí le jeŋkwi mɛ ahɛn mì do alɔmɛ le kpɔwɛnyɔnunu mɛ keke na nɔ hwenu yí mìami vɔnvɔn. Lé mìawɛ yí axɔ akɔnfanamɛ ŋtɔ́ so Yehowa gbɔɔ?

16. Nyi mìawa keŋ nɔ Yehowa afa akɔn nɔ mìɔ? (Kpɔ foto lɔ hɛnnɛ.)

¹⁶ Enu ci mìɖo awa. Zannɔ gamɛ asɔ nɔnɔ ju koɖo Yehowa blaŋblaŋ to gbedoɖa koɖo yi Nyɔ lɔ hlɛnhlɛn ji. (Eha. 77:​1, 12-14) Eyi nɔ èle enulolokpɔ mɛɔ, enu ŋkɔtɔ ci àwa yí nyi kpɔ mɔ, àji Dao ci yí le jeŋkwi mɛ kpekpedonu. Nu lé èvɔnkɔ do koɖo ŋci yí wakɔ eo nɔ Yehowa. Lɔn nɔ axo nuxu nɔ eo yí agbefa akɔn nɔ eo to Enuŋwlɛŋwlɛ lɔwo ji. (Eha. 119:28) Bibla kpaxwe ɖewo hlɛnhlɛn atɛnŋ afa akɔn nɔ eo veviɖe nɔ èvɔnkɔ. Le kpɔwɛ mɛ, àtɛnŋ akpɔ ŋsɛndoamu nyɔwo le Job wema, Ehajiji Wema, Elododo Wema koɖo Yesu nyɔ ciwo yí woŋwlɛ do Matie eta 6 mɛ. Nɔ èdonɔ gbe ɖaɖa nɔ Yehowa yí gbehlɛnnɔ yi Nyɔ lɔɔ, áfa akɔn nɔ eo.

17. Kankandoji ci mìatɛnŋ aɖoɔ?

¹⁷ Nɔ mìtokɔ cukaɖa sɛnŋsɛnŋwo mɛ le agbe mɛɔ, mìatɛnŋ akando ji mɔ Yehowa ale axa nɔ mì. Mìdaci mìwoɖekɛ gbeɖe o. (Eha. 23:4; 94:14) Yehowa ɖo gbe mɔ yeaglɔn ta nɔ mì, yeana mìalo do, yeakpedo mì nu, yí afa akɔn nɔ mì. Ezai 26:3 nu so Yehowa nu mɔ: “Àglɔn ta nɔ mɛ ciwo yí ɖe ji do eo nu, àna wo fafa ci yí ani tɛgbɛɛ, ɖo eo ji yí wokando.” Eyi taɖo kando Yehowa ji yí azannɔ ŋciwo ji etotoɔ yí kpekɔdo eo nu. Nɔ èwɛ ahan ɔ, àkpɔ ŋsɛn nɔ ètokɔ hwenu gbɔnnugbɔnnuwo mɛ can.