1. Nyi yí vanɔ susu mɛ nɔ eo nɔ èbukɔ tamɛ kpɔ so Yehowa nuɔ?

 ÈBU lé Yehowa le do kpɔ le susu mɛa? Nɔ èdokɔ gbe ɖaɖa ni ɖe, nyi yí vanɔ susu mɛ nɔ eoɔ? Ci wodatɛnŋ akpɔ Yehowa can ɔ, Bibla dri le emɔ vovovowo ji. Woyɔ Yehowa mɔ yɛnyi “ewe koɖo akpoxɔnu” yí gbemɔ yɛnyi “ezo yí fiɔnnɔ nu.” (Eha. 84:​11, NWT; Ebre. 12:​29, Ezoɖuɖu yoyu wema) Wodre Yehowa mɔ yile shigbe safi kpe, ega ci yí klɛnklɛn koɖo anyiɖohwɛɖo ci yí dada zo ɛnɛ. (Eze. 1:​26-28) Lé wodre Yehowa do lɔwo tɛnŋ jiŋ alo aɖyi vɔnvɔn nɔ mì.

2. Nyi yí adɔ atɛnŋ agbɔnnu nɔ mɛɖewo mɔ woate gogo Yehowa ɔ?

² Ci mìdekpɔnɔ Yehowa ɔ, étɛnŋ gbɔnnɔnu nɔ mì mɔ mìaxɔɛ se mɔ yɛlɔn mì. Enu ciwo mɛ mɛɖewo to le agbe mɛ na yí wobunɔ mɔ Yehowa datɛnŋ alɔn yewo gbeɖe o. Taŋfuin wodeɖo eda ci yí lɔn wo o. Yehowa mɔŋje lé ewanɔ do nɔ mì mɛ yí egbenya enu ci yí taɖo atɛnŋ agbɔnnu nɔ mì mɔ mìate gogui. Édre mɛ ciŋmɛ enyi nɔ mì do yi Nyɔ Bibla lɔ mɛ keŋ asɔ kpedo mì nu.

3. Nyi yí taɖo mìɖo akpla nu so Yehowa lɔnlɔn nuɔ?

³ Enyɔgbe kuɖeka ci yí wa ɖaŋ dre Yehowa nywiɖe yí nyi lɔnlɔn. (1 Ʒan 4:8) Yehowa nyi lɔnlɔn. Lɔnlɔn yí dɔ ewanɔ enuwo pleŋ. Lɔnlɔn Mawu tɔ sɛnŋ keke yí elɔnnɔ mɛ ciwo yí deluinni ŋtɔkpu can. (Mt. 5:​44, 45) Le nyɔta cɛ mɛɔ, mìaxo nuxu so Yehowa koɖo yi lɔnlɔn nu. Nɔ mìkplakɔ nu so Mawu nu dojiɔ, lɔnlɔn ci mìɖo ni agbegangankɔ doji.

 YEHOWA LƆN MÌ VEVIÐE

4. Lé lɔnlɔn ci Yehowa ɖo nɔ eo wanɔ nɔ eo ɔ? (Kpɔ foto lɔ hɛnnɛ.)

⁴ “Yehowa ɖɔ koɖo lɔnlɔn.” (Ʒaki 5:​11, NWT) Le Bibla mɛɔ, ésɔ yiɖeki sɔ koɖo vinɔ ci yí lɔnnɔ eviɛ. (Ezai 66:​12, 13) Bu tamɛ kpɔ so vinɔ ɖe ci yí sɔ lɔnlɔn lekɔ bu nɔ eviɛ nu ɖa. Vinɔ lɔ kɔ eviɛ do ata ji yí xokɔ nuxu ni koɖo gbe mɛ fafa yí afa akɔn ni. Nɔ éfankɔ avin alo esekɔ veviɔ, vinɔ lɔ kpɔnɔ yi ʒanwo gbɔ. Nɔ mìsekɔ veviɔ, mìatɛnŋ akando ji mɔ Yehowa asɔ lɔnlɔn le bu nɔ mì. Ehajitɔ lɔ ŋwlɛ mɔ: “Ŋ xa le nyɛɖeki mɛ sugbɔ. Vɔ, Tɔhonɔ È do akɔnfa nɔ ŋ yí do jijɔ nɔ ŋ.”—Eha. 94:19.

5. Nyi lɔnlɔn ci Yehowa ɖo nɔ eo dɔ yí ewanɔɔ?

⁵ Yehowa nɔnɔ gbeji. (Eha. 103:8) Yehowa kpɔtɔ lɔnnɔ mì nɔ mìwa afɛnwo can. Izraɛli jukɔn da le Yehowa ji zenɛniɖe, vɔ énu lé elɔn wo nyɔnɔnwitɔ do ci wotrɔ ji mɛ, ci enu mɔ: “È nyi amɛ vevi nɔ Ŋ, eyi Na kɔ eo yi eji, Ŋ lɔn eo.” (Ezai 43:​4, 5) Mawu lɔnlɔn detrɔ o. Mìatɛnŋ akando ji tɛgbɛ. Nɔ mìwa nuvɔn ɖe can ɔ, Yehowa dagbe mì ɖɛ o. Nɔ mìtrɔ ji mɛ yí trɔva Yehowa gbɔɔ, mìakpɔ mɔ Ékpɔtɔ lɔn mì. Éɖo gbe mɔ ‘yeasɔ ke mì sugbɔ.’ (Ezai 55:7) Bibla nu mɔ sɔsɔke ŋtɔ́ na yí mìkpɔnɔ “gbɔndomɛ hwenuwo . . . so Yehowa ŋtɔ gbɔ.”—Edɔ. 3:​19, NWT.

6. Nyi Zakari 2:8 kpla mì so Yehowa nuɔ?

⁶ Hlɛn Zakari 2:8. Lɔnlɔn ci Yehowa ɖo nɔ mì dɔ yí emɔnɔŋje lé enu wanɔ do nɔ mì mɛ blaŋ, yí gbejinɔ veviɖe mɔ yeaglɔn ta nɔ mì. Nɔ mìsekɔ veviɔ, yɛ can senɔ vevi. Eyi taɖo esɔgbe mɔ mìado gbe ɖaɖa mɔ: “Cɔn ŋ ji shigbe lé È cɔnnɔ Ao ŋkuviku ji ɛnɛ.” (Eha. 17:8) Ŋkuvi nyi enu ɖeka ci yí nyi enuvevi le agbetɔ nu. Eyi taɖo ci Yehowa sɔ mì sɔ sɔkɔ koɖo ŋkuviku yitɔɔ, ele shigbe mɔ énukɔ mɔ, ‘Nɔ mɛɖe wa enuvevi ɖe koɖo míwo ciwo yí nyi anyi jukɔn ɔ, éwakɔ enuvevi koɖo enu ci yí le veviɖe nɔŋ.’

7. Nyi yí taɖo eʒan mɔ mìawɛ yí kankandoji ci mìɖo do Yehowa lɔnlɔn nu asɛnŋ ɔ?

⁷ Yehowa ji mɔ mìwo lé kando ji mɔ yelɔn mìwo domɛtɔ ɖekaɖeka. Vɔ énya mɔ ŋciwo mɛ mìto le agbe mɛ tɛnŋ na  yí mìabiɔbiɔ mìwoɖekiwo se mɔ yɛlɔn mì nyao ma. Alo mìtɛnŋ totoɔ cukaɖa ɖewo mɛ kakacɛ yɛ yí woana mìatɛnŋ xoxoɔ nu kpɔ so Yehowa lɔnlɔn nu. Nyi yí ana kandoji ci mìɖo mɔ yɛlɔn mì asɛnŋ dojiɔ? Eyi nyi mɔ mìakpla nu so lé Yehowa dasɛ do mɔ yelɔn Yesu, amɛshiaminɔwo koɖo mì pleŋ nu.

LÉ YEHOWA DANASƐ YI LƆNLƆN DO

8. Nyi yí taɖo Yesu kando ji keŋkeŋ mɔ ye Daye lɔn yeɔ?

⁸ Yehowa koɖo Eviɛ le ju so exwe miliya nɛniɖe ke, ecɛ na yí lɔnlɔn ci yí le wo gblamɛ vasɛnŋ. Le Matie 17:5 mɛɔ, Yehowa mɔ yelɔn Yesu. Yehowa hɛn anu kpoŋ sa mɔ ‘mɛ cɛ nu jɔnɔ ji nɔŋ sugbɔ’, vɔ éji mɔ mìwo lé nya mɔ yelɔn Yesu sugbɔ. Eyi taɖo enu mɔ: “Evinyɛ lɔnlɔntɔ.” Yesu nu jɔ ji nɔ Yehowa vevitɔ ci elɔn mɔ yeasɔ ye gbe sɔ sa avɔn do eta nɔ mì. (Efe. 1:7) Yesu kando ji keŋkeŋ mɔ ye Daye lɔn ye. Yesu nya le yiɖeki mɛ mɔ lɔnlɔn ŋtɔŋtɔ yí Yehowa ɖo nɔ ye. Énu zenɛniɖe koɖo kankandoji mɔ ye Daye lɔn ye.—Ʒan 3:35; 10:17; 17:24.

9. Enyɔgbe ci yí dre lɔnlɔn ci Yehowa ɖo nɔ amɛshiaminɔwo mɛɔ? Dre mɛ. (Rɔmatɔwo 5:5)

⁹ Yehowa gbenu nɔ amɛshiaminɔwo mɔ yelɔn wo. (Hlɛn Rɔmatɔwo 5:5.) Do jeshi enyɔgbe ‘lɔ kɔɖo’ ci yí ze le kpukpui cɛ mɛ. Wema ɖeka ci yí ɖenɔ Bibla nyɔwo gɔnmɛ dre enyɔgbe lɔ mɛ mɔ “ékɔkɔ do mì ji shigbe etɔsasa ɛnɛ.” Enyɔgbe cɛ dasɛ lɔnlɔn gangan ci Yehowa ɖo nɔ amɛshiaminɔwo. Amɛshiaminɔwo nya mɔ Mawu “lɔn” yewo. (Ʒuda 1) Apotru Ʒan nu lé ewanɔ nɔ wo do ci eŋwlɛ mɔ: “Mí kpɔ lɔnlɔn gangan ci han ŋmɛ yí Eda Mawu sɔ lɔn mì nɔ wo a yɔ mì mɔ Mawu viwo.” (1 Ʒan 3:1) Amɛshiaminɔwo ɖekɛ yí Yehowa lɔnnɔa? Oo, Yehowa lɔnnɔ mì pleŋ.

10. Enu gangantɔ ci yí Yehowa wa yí sɔ dasɛ mɔ yelɔn eoɔ?

¹⁰ Enu gangantɔ ci Yehowa wa yí sɔ dasɛ mɔ yelɔn mìɔ? Tafɛn lɔ yɔ. Eyi nyi lɔnlɔn nu gangantɔ ci wowa le xexe lɔ mɛ kpɔ! (Ʒan 3:16; Rɔm. 5:8) Yehowa sɔ Eviɛ vevi jo nɔ aku do ta nɔ agbetɔwo pleŋ, keŋ nɔ asɔ mìwo nuvɔnwo sɔ ke mì nɔ mìanyi yi xlɔwo. (1 Ʒan 4:10) Nɔ mìbunɔ tamɛ kpɔ so efɛn ci Yehowa koɖo Yesu cu nuɔ, mìamɔŋje lé wolɔn mɛɖekamɛɖeka le mì mɛ doji nywiɖe. (Gal. 2:20) De jɔjɔɛnyinyi Yehowa tɔ ɖekɛ yí dɔ taɖo ecu tafɛn lɔ o, lɔnlɔn nunana enyi. Yehowa dasɛ yi lɔnlɔn nɔ mì ci esɔ enuvevitɔ ci yí le shi, Yesu sɔ sa avɔn do eta nɔ mì. Yehowa lɔn yí Eviɛ kpe fun yí ku do mìwo tamɛ.   

11. Nyi mìkpla le Ʒeremi 31:3 mɛɔ?

¹¹ Shigbe lé mìkpɔɛ ɛnɛɔ, denyi kpɔ mɔ Yehowa lɔn mì kpoŋ yí enyi evɔ yɔ o, énu nɔ mì mɔ yelɔn mì. (Hlɛn Ʒeremi 31:3.) Yehowa dɔn mì va yiɖeki gbɔ, ɖo élɔn mì. (Sɔ sɔ koɖo 2 Ese Wema 7:​7, 8.) Ŋɖekpokpui alo mɛɖekpokpui datɛnŋ klan mì so lɔnlɔn ŋtɔ́ gbɔ o. (Rɔm. 8:​38, 39) Lé lɔnlɔn ŋtɔ́ wanɔ nɔ eoɔ? Hlɛn Ehajiji Wema 23 keŋ akpɔ lé lɔnlɔn Yehowa tɔ koɖo ebulenamɛ yitɔ wa nɔ Davidi do yí agbekpɔ lé ewanɔ nɔ mìwo ɖekaɖeka do.

LÉ LƆNLƆN YEHOWA TƆ WANƆ NƆ EOƆ?

12. Le kleŋ mɛ ɖe, nyi nu Ehajiji Wema 23 xo nuxu soɔ?

¹² Hlɛn Ehajiji Wema 23:​1-6. Ehajiji Wema 23 tɔ nyi ehajiji ci yí dasɛ  kankando Yehowa lɔnlɔn koɖo ebulenamɛ yitɔ ji. Davidi yí ŋwlɛ ehajiji cɛ, édrekɔ ekacaca sɛnŋ ci yí le yɛ koɖo Yehowa gblamɛ yí eyɔɛ mɔ ye Kplɔtɔ. Davidi le vofamɛ ci etashi Yehowa yí edadasɛ emɔ ni yí ego kpo do nu keŋkeŋ. Davidi nya mɔ Yehowa akpɔtɔ alɔnkɔ ye le ye gbe pleŋ mɛ. Nyi yí na ekando ji ahan ɔ?

13. Nyi yí taɖo Davidi kando Yehowa ji mɔ yɛale bu nɔ yeɔ?

¹³ “Na xɔ enu ci yí ʒan ŋ tɛgbɛɛ.” Davidi kpɔɛ mɔ Yehowa wa ɖaŋ leleɛ ebu nɔ ye, ɖo ékpɔnɔ yi ʒanwo gbɔ tɛgbɛɛ. Davidi koɖo Yehowa nyi exlɔ yí enya mɔ ye nu jɔnɔ ji ni. Eyi na taɖo ekando ji mɔ nɔ ŋɖeŋɖe gbejɔkɔ le esɔ mɛ can ɔ, Yehowa ale bu nɔ ye yí akpɔ ye ʒanwo pleŋ gbɔ. Ci Davidi kando ji mɔ Yehowa lɔn ye yí gbelenɔ bu nɔ yeɔ, ékpedo nu yí degbevɔnnɔ o vɔ eji jɔɛni yí enu gbejenɔŋ ni.—Eha. 16:11.

14. Lé Yehowa sɔ lɔnlɔn lenɔ bu nɔ mì doɔ?

¹⁴ Yehowa lenɔ bu nɔ mì vevitɔ nɔ enuvwinwo jɔ do mì ji le agbe mɛ. Claire a ci yí wa edɔ le Betɛli wu exwe 20 denya lé awɛ yí akpedo yi xomu nu hwenu cukaɖawo va wo ji kplɔ nɔnɔ do o. Tanŋshiɔn sɔ dalɔ xwin, yí woɖe nɔviɛ nyɔnushi ɖeka ti le hamɛ lɔ mɛ, ajɔ ci wododoɔ dahɛn yí wodegbeɖo axwe o. Lé Yehowa sɔ lɔnlɔn le bu nɔ wo doɔ? Claire nu mɔ: “Yehowa wɛ keke ye xomu lɔ kpɔnɔ ŋci yí ʒiin gbeɖeka duu. Yehowa na mì wugan wu enu ci ŋbu kpɔ zenɛniɖe. Ŋbunɔ tamɛ kpɔ so lé Yehowa  sɔ lɔnlɔn le bu nɔ mì do nu yí ŋdaŋlɔbe lɔnlɔn yitɔ kpɔ o. Ci ŋkpɔtɔ ɖonɔ ŋwi lɔnlɔn ci Yehowa ɖo nɔ mìɔ, ena ŋkpɔtɔ donɔ ji le cukaɖawo mɛ.”

¹⁵ “Nyi yí na Davidi kpɔ ŋsɛn ɔ? (Kpɔ foto lɔ hɛnnɛ.)

¹⁵ “É nanɔ ŋsɛn yoyu ŋ.”  Gaɖewomɛɔ, cukaɖa koɖo tetekpɔ ciwo mɛ Davidi tonɔ dɔ yí ecinɔ ŋshishi mɛ. (Eha. 18:​4-6) Vɔ Yehowa sɔ ebulenamɛ koɖo lɔnlɔn yitɔ sɔ do ŋsɛn yi. Yehowa kplɔ yi xlɔ ci yí gbɔjɔ lɔ yi “fini egbe fanfanwo le” koɖo ‘gbɔndomɛ tɔxu fini etɔwo le.’ Ecɛ na Davidi kpɔ ŋsɛn yí kpɔtɔ yí sɛnkɔ Yehowa koɖo jijɔ.—Eha. 18:​28-32.

16. Lé Yehowa lɔnlɔn do ŋsɛn eo doɔ?

¹⁶ Ahanke le egbɛ mɛɔ, “lɔnlɔn Yehowa tɔ ci yí devɔnɔ gbeɖe o yí dɔ yí mìdegu o” hwenu mìdodoɔ go cukaɖawo yí sekɔ vevi. (Avin. 3:​22, NWT; Kol. 1:11) Mìasɔ Rachel kpɔwɛ. Ése vevi sugbɔ ci asuɔ so gbeɖi ɖɛ yí gbeso gbeɖe Yehowa ɖɛ le COVID-19 dɔ̀bamɛ lɔ hwenu. Nyi Yehowa wa niɔ? Énu mɔ: “Yehowa na yí ŋkpɔ mɔ wolɔnŋ. Yehowa na yí exlɔ nywiwo trɔdoŋ, wonɔnɔ eju koɖoŋ, wohɛnnɔ ŋɖuɖu vɛ nɔŋ, woŋwlɛnɔ enyɔ koɖo kpukpui doŋsɛn-amuwo ɖaɖaŋ, mìkonɔ doju yí wokpɔtɔ ɖonɔ ŋwi nɔŋ mɔ Yehowa sɔ ɖe le ji nɔŋ. Ŋdonɔ akpe nɔ Yehowa mɔ enaŋ xomu gangan cɛ ci mɛ yí lɔnlɔn le.”

17. Nyi yí taɖo Davidi mɔ yedavɔn nɔ “afɔku ɖekpokpui” ɔ?

¹⁷ “Ŋ da vɔn nɔ afɔku ɖekpokpui o, ɖo ɔ È le koɖo ŋ.” Davidi gbe ɖonɔ afɔku mɛ blaŋblaŋ yí ketɔnɔ sɛnŋwo trɔdi. Vɔ Yehowa lɔnlɔn lɔ na yí ekpɔ mɔ yɛglɔn ta nɔ ye yí yele vofamɛ. Davidi kpɔ mɔ Yehowa le koɖo ye gashiagamɛ yí ecɛ na yí eɖo edɔngbegbe. Eyi na taɖo etɛnŋ ji eha mɔ: “[Yehowa] hwlɛ ŋ gan le enuwo pleŋ ci ŋ vɔn nɔ shi.” (Eha 34:4) Ci Davidi vɔnnɔ hweɖewonu can ɔ, ésun ji yí ɖu yi vɔnvɔn lɔwo ji, ɖo énya mɔ Yehowa lɔn ye.

18. Nyi yí taɖo nɔ èkando ji mɔ Yehowa lɔn yeɔ, ado ŋsɛn eo hwenu èvɔnkɔɔ?

¹⁸ Lé kankando Yehowa lɔnlɔn ji donɔ ŋsɛn mì do nɔ mìdo go cukaɖa sɛnŋwoɔ? Nɔvinyɔnu Susi ci yí nyi emɔɖetɔ dre lé  ewa nɔ yɛ koɖo asuɔ do hwecinu wowo vi ŋsuvi wu yiɖeki. Énu mɔ: “Nɔ enuvwin ɖe jɔ do eo ji ahan le avomɛɔ, àtɛnŋ kpɔɛ mɔ yeci yeɖekɛ yí mɛɖe deli yí akpedo ye nu o. Vɔ lɔnlɔn Yehowa tɔ na yí mìkpɔɛni mɔ mìle vofamɛ yí eglɔnnɔ ta nɔ mì.” Rachel ci nu yí mìxo nuxu so vayi nu mɔ: “Ezan ɖeka mɛɔ, ŋseseɛ vevi le eji mɛ sugbɔ, ŋloloɔ nu kpɔ yí gbevɔnvɔn; eyi ŋda xwa yɔ Yehowa sɛnsinɖe. Zeɖeka kakaɔ, ewa nɔŋ shigbe mɔ éfa eji nɔŋ yí bleŋ shigbe lé vinɔ ɖe wanɔ nɔ eviɛ ɛnɛ, eyi ŋdɔn alɔn. Ŋdaŋlɔbe azan ŋtɔ́ gbeɖe o.” Hamɛmɛshinshin ci woyɔnɔ mɔ Tasos wa exwe amɛnɛ le gakpa mɛ, ɖo égbe mɔ yedayi ahwa o. Lé Yehowa lɔn Tasos yí gbele bu ni doɔ? Énu mɔ: “Yehowa kpɔ anyi ʒanwo pleŋ gbɔ nɔŋ keke ewu lé ŋjijiɛ do. Ecɛ na yí ŋvakando ji mɔ natɛnŋ go kpo do nu keŋkeŋ. Yehowa gbeto yi gbɔngbɔn kɔkɔɛ ji yí na ŋkpɔkpɔ jijɔ ci ŋle nɔnɔmɛ waŋshishi mɛ can. Ŋtɔ́ kpedo ŋnu yí ŋkpɔɛ mɔ nɔ ŋkando Yehowa jiɔ, ágbelɔnŋ doji. Eyi taɖo ŋtɔ gbeshiagbe mɔɖeɖedɔ lɔ wawa ci ŋle gakpa mɛ can.”

TE GOGO AO MAWU AMƐLƆNTƆ LƆ

19. (a) Lé mìdonɔ gbe ɖaɖa do ci mìnya mɔ Mawu lɔn mìɔ? (b) Lé Yehowa lɔn eo do le ao gbe mɛɔ? (Kpɔ dakavi ci yí nyi “ Enyɔgbe ciwo yí kpenɔdo mì nu yí mìnyanɔ mɔ Yehowa lɔn mì.”)

¹⁹ Kpɔwɛ ciwo nu mìxo nuxu so le nyɔta cɛ mɛ dasɛ mɔ Yehowa, “Mawu ci yí lɔnnɔ amɛ” le koɖo mì! (2 Kor. 13:​11, Ezoɖuɖu yoyu wema) Ésɔnɔ eɖe le ji nɔ mìwo domɛtɔ ɖekaɖeka. Mìkando ji mɔ “Mawu lɔnlɔn nyɔnɔnwitɔ a trɔdo” mì. (Eha. 32:10) Nɔ mìbubuɔ tamɛ kpɔ so lé Mawu lɔn mì do nuɔ, mìakpɔ mɔ ésɔnɔ eɖe le ji nɔ mì yí mìate gogui. Mìatɛnŋ ado gbe ɖaɖa ni fafɛɖe yí anu lé mìʒan yi lɔnlɔn do ni. Mìatɛnŋ axo nuxu so mìwo cukaɖawo nu ni koɖo kankandoji mɔ yɛase nu gɔnmɛ nɔ mì.—Eha. 145:​18, 19.

20. Lé lɔnlɔn ci Yehowa ɖo nɔ mì na yí mìtenɔ gogui doɔ?

²⁰ Shigbe lé ezo wanɔ nywi nɔ mì do le fafa hwenu ɛnɛɔ, ahanke lɔnlɔn Yehowa tɔ wanɔ nywi nɔ mì nɛ. Lɔnlɔn sɛnŋ yí Yehowa ɖo nɔ mì. Eyi taɖo kpɔnɔ jijɔ, ɖo Yehowa lɔn eo. Lé vamɛ mɔ mì pleŋ mìadasɛ ni mɔ mìluin hɛnnɛ yí anunɔ mɔ: ‘Ŋlɔn Yehowa’!—Eha. 116:1.