ENUKPLAKPLA NYƆTA 28
Kpɔtɔ asɛnkɔ Yehowa nɔ acɛkpatɔwo ɖo te mìwo dɔwo
“Mì da tɛnŋ bɔ enu o. Mì ɖo a nu enu ciwo yí mì se yí kpɔ nɔ amɛwo.”—EDƆ. 4:19, 20.
EHAJIJI 122 Minɔ Te Sesĩe, Maʋamaʋãe!
SUSU VEVI LƆ *
1-2. (a) Nɔ acɛkpatɔwo ɖo te mìwo sɛnsɛndɔwo ɖe, nyi yí taɖo deɖo akpaca mìɔ? (b) Nyi mìakpɔ le nyɔta cɛ mɛɔ?
LE EXWE 2018 mɛɔ, eŋɛnywidratɔ ciwo yí wu 223 000 le eju ciwo mɛ woɖo te mìwo gbɔngbɔnmɛdɔwo pleŋ alo wowo kpaxwe ɖe le. Vɔ deɖo akpaca mì o. Shigbe lé mìkpɔɛ le nyɔta ci yí vayi mɛ nɛɔ, Kristotɔ adodwiwo kpɔkɔ mɔ mɔ, woaci yumɛ nɔ yewo. (2 Tim. 3:12) Fiɖekpokpui ci mìleɔ, acɛkpatɔwo atɛnŋ ɖo te sɛnsɛndɔ ciwo mìwakɔ nɔ mìwo Mawu lɔn-amɛ, Yehowa kpataa le avomɛ.
2 Nɔ acɛkpatɔwo sɔ gbeta mɔ yewoaɖo te Yehowa sɛnsɛn le eju ci mɛ èleɔ, àtɛnŋ abiɔ eoɖeki se mɔ: ‘Yumɛcici lɔ dasɛ mɔ Yehowa degbekpɔkɔ jijɔ do mì nua? Ci woɖo te dɔ lɔ ɖe, ana mìami Yehowa sɛnsɛn a? Ŋɖo ayi ci eju ci mɛ natɛnŋ asɛn Mawu le le vovomɛa?’ Mìagbeje nyɔbiɔse cɛwo mɛ le enyɔta cɛ mɛ. Mìagbekpɔ lé mìatɛnŋ akpɔtɔ asɛnkɔ Yehowa koɖo enu ciwo mìdeɖo awa o, nɔ woɖo te mìwo dɔwo.
YUMƐCICI DASƐ MƆ YEHOWA DEGBEKPƆKƆ JIJƆ DO MÌ NUA?
3. Sɔ koɖo 2 Korɛntitɔwo 11:23-27 ɖe, yumɛcici ciwo yí apostolo egbejinɔtɔ Pɔlu do goɔ, yí nyi yí mìkpla so yi kpɔwɛ lɔ mɛɔ?
3 Nɔ acɛkpatɔwo ɖo te mìwo sɛnsɛn ɔ, mìatɛnŋ awa fɛn abui mɔ Mawu dekpɔkɔ jijɔ do mì nu o. Vɔ ɖo ŋwi mɔ yumɛcici dedasɛ mɔ Yehowa dekpɔkpɔ jijɔ do mì nu o. Bu tamɛ kpɔ so apostolo Pɔlu kpɔwɛ nu. Kankandoji li mɔ Mawu kpɔ jijɔ do nu. Ðo mɔnukpɔkpɔ sun shi eŋwlɛn lɛta 14 le Kristotɔwo Grɛki Ŋwlɛnŋwlɛn 2 Korɛntitɔwo 11:23-27.) Mìkpla le kpɔwɛ apostolo Pɔlu tɔ mɛ mɔ, Yehowa ɖe mɔ yí wocinɔ yumɛ nɔ yi sɛntɔ egbejinɔtɔwo.
lɔwo mɛ. Égbenyi amɛdɔdɔ nɔ Amɛmanyiʒuifuwo. Ele ahan gan, woci yumɛ ni veviɖe. (Hlɛn4. Nyi yí taɖo xexe lɔ xanɔ mìɔ?
4 Yesu ɖe enu ci yí taɖo mìɖo akpɔ mɔ nɔ yumɛcici mɛ. Énu mɔ woaxa mì, ɖo mìdenyi xexe lɔ tɔ o. (Ʒan 15:18, 19) Nɔ woci yumɛ nɔ mìɔ, dedasɛ mɔ Yehowa degbeyrakɔ mì o. Ewaɖeɔ, yumɛcici lɔ dasɛ mɔ mìwakɔ enujɔjɔɛ!
NƆ WOÐO TE MÌWO DƆWO ÐE, ANA MÌAMI YEHOWA SƐNSƐN A?
5. Agbetɔ gbaliwo atɛnŋ aɖo te Yehowa sɛnsɛn a? Ðe mɛ.
5 Yumɛcici agbetɔ gbaliwo tɔ datɛnŋ aɖo te Mawu ŋsɛnwopleŋtɔ, Yehowa sɛnsɛn keŋkeŋ o. Amɛ sugbɔ ti kpɔ yí eglo. Kpɔ enu ci yí jɔ le xexemɛhwa amɛvetɔ hwenu ɖa. Le eju sugbɔtɔ mɛɔ, acɛkpatɔwo ci yumɛ nɔ Mawu mɛwo hwenɔnu. Denyi Nazi cɛkpakpa ci yí le Allemagne ɖekɛ yí ɖo te Yehowa Kunuɖetɔwo dɔ o, vɔ Australie, Canada koɖo eju buwo cɛkpatɔwo can ɖo te wo. Gan kpɔ enu ci yí jɔ ɖa. Hwecinu ahwa lɔ tɔ ji le exwe 1939 mɛɔ, eŋɛnywidratɔ 72 475 yí le xexe lɔ pleŋ mɛ. Kɔnŋtawo dasɛ mɔ hwenu ahwa lɔ vɔ le xwe 1945 mɛɔ, eŋɛnywidratɔwo hlɛnhlɛnmɛ vanyi 156 299, ɖo Yehowa yra yi sɛntɔwo. Eŋɛnywidratɔwo hlɛnhlɛnmɛ vasugbɔ doji wu donu amɛve blebu!
6. Enunywi ciwo yí atɛnŋ ato le yumɛcici mɛɔ? Na kpɔwɛ ɖeka.
6 Yumɛcici dana mìavɔn o, vɔ atɛnŋ akpedo mì nu mìaɖui gligaan asɛn Yehowa doji. Le kpɔwɛ mɛ, asu koɖo ashi ɖeka ci yí ɖo eviŋsuvi ɖeka, le eju ci mɛ acɛkpatɔwo ɖo te mìwo sɛnsɛn le. Ci woavɔn yí agble alɔ le Yehowa sɛnsɛn mɛɔ, asu koɖo ashi lɔ tɔ gbeshiagbe mɔɖeɖedɔ wawa. Nyɔnu lɔ tashi edɔ ci mɛ eho sugbɔ le keŋ yí wa emɔɖeɖedɔ lɔ. Ŋsu lɔ nu mɔ ci woɖo te mìwo dɔ lɔɔ, ena amɛ sugbɔ biɔkɔ enyɔwo se so Yehowa Kunuɖetɔwo nu. Ecɛ wɛ mɔ etɔnɔ Bibla kplakpla koɖo amɛwo fafɛɖe. Enunywi buwo to le yumɛcici lɔ mɛ. Hamɛmɛshinshin ɖeka ci yí so eju ŋtɔ́ mɛ nu mɔ, mɛ ciwo yí mi Yehowa sɛnsɛn
sugbɔtɔ tɔ bɔbɔwo vava yí gbetɔ kunuɖegbe yiyi.7. (a) Nyi mìkpla so 1 Ese Wema 26:36, 37 mɛɔ? (b) Nyi yí àwa nɔ woɖo te mìwo dɔwoɔ?
7 Nɔ mìwo ketɔnɔwo ɖo te mìwo sɛnsɛn ɔ, wokpɔnɔ mɔ mɔ yɛado vɔnvɔn nɔ mì, nɔ mìami Yehowa sɛnsɛn. To vo nɔ eteɖoɖo edɔ lɔɔ, wotɛnŋ kaka ŋsunyɔwo so mì nu, adɔ sɔjawo woakaka mìwo xwewo mɛ, adɔn mì yi kojoɖoxuwo alo acu mɛɖewo le mì mɛ do gakpamɛ. Ci wote kpɔ yí lé mɛɖewo do gakpamɛɔ, wokpɔnɔ mɔ mɔ mìavɔn. Nɔ mìtɔ vɔnvɔn nɔ wowoŋtɔwo koɖo enu ci woatɛnŋ awa nɔ mìɔ, ana mìwoŋtɔwo atɔ ka ɖeɖe kpɔtɔ nɔ Yehowa sɛnsɛn alo aɖo te yi pleŋpleŋ. Mìdeji mɔ mìaɖyi mɛ ciwo nu woxo nuxu so le 1 Ese Wema 26:36, 37 mɛ o. (Hliin.) Mìdaɖe mɔ vɔnvɔn ana mìaɖe mìwo gbɔngbɔnmɛdɔwo kpɔtɔ alo ami wo wawa o. Mìɖoŋ do Yehowa nu pleŋpleŋ yí mìdaɖe mɔ vɔnvɔn aɖu mì ji o. (Ezai 28:16) Mìdonɔ gbe ɖaɖa yí jinɔ Yehowa mɔdasɛnamɛwo. Mìnya mɔ ci Mawu le godu nɔ mìɔ, agbetɔ cɛkpakpa ci yí sɛnŋ do ɖe can, datɛnŋ ana mìami Mawu sɛnsɛn le egbejinɔnɔ mɛ o.—Ebre. 13:6.
ŊÐO AYI CI EJU BU MƐA?
8-9. (a) Gbeta ci yí Kristotɔ ɖekaɖeka ɖo asɔ nɔ yiɖeki alo nɔ yi xomuɔ? (b) Nyi yí akpedo mɛɖe nu yí asɔ gbeta ci mɛ nunya leɔ?
8 Nɔ acɛkpatɔwo ɖo te mìwo dɔwo le eju ci mɛ èleɔ, àtɛnŋ abiɔ eoɖeki se mɔ yeɖo ayi ci eju bu mɛ keŋ asɛn Yehowa le vovomɛ ma. Eoŋtɔ yí asɔ gbeta cɛ, mɛɖe datɛnŋ sɔɛ do nu nɔ eo o. Gbɔxwe àsɔ gbeta ɖeɔ, anyɔ mɔ àkpla nu so enu ci exwe sanŋdi ŋkɔtɔ mɛ Kristotɔwo wa nu, hwenu woci yumɛ nɔ wo. Ci ketɔnɔwo xo kpe Etiɛni yí eku goduɔ, Yesu dokplɔtɔwo so le Ʒeruzalɛmu yi ci Ʒude koɖo Samari nutwiwo mɛ; eɖewo yi ci keke Fenisi, Shipru, koɖo Antiɔshi. (Mt. 10:23; Edɔ. 8:1; 11:19) Ele ahan gan, mɛɖewo ado jeshi mɔ ci yumɛcici bu va exwe sanŋdi ŋkɔtɔ mɛ Kristotɔwo jiɔ, apostolo Pɔlu sɔ gbeta mɔ yedaso le fini wofɔn gu do kunuɖeɖedɔ lɔ ji le o. Ésɔ yi gbe do afɔku mɛ keŋ dra eŋɛnywi lɔ yí do ŋsɛn nɔvi ciwo yí kpekɔ fun sugbɔ le eju ciwo mɛ yumɛcici le.—Edɔ. 14:19-23.
9 Nyi yí mìkpla so exolɔlɔ cɛwo mɛɔ? Xomutatɔ ɖeshiaɖe ɖo asɔ gbeta kudo soso ayi ci eju bu mɛ nu. Gbɔxwe asɔ gbeta lɔɔ, éɖo ado gbe ɖaɖa yí abu tamɛ so nɔnɔmɛ ci mɛ yi xomu le nu nywiɖe. Éɖo agbebiɔ yiɖeki se mɔ, nɔ xomu lɔ so ɖe, nyɔna koɖo alɔzu ciwo yí ato so mɛɔ? Le nyɔ cɛ mɛɔ, Kristotɔ ɖekaɖeka yí “ɖo a dro yi gban.” (Gal. 6:5) Mìdeɖo ado hwɛ mɛbuwo nɔ gbeta ci wosɔ o.
LÉ MÌAWƐ ASƐN MAWU NƆ WOÐO TE MÌWO DƆ LƆƆ?
10. Emɔdasɛnamɛ ciwo yí alɔjedɔwaxu lɔ koɖo hamɛmɛshinshinwo anaɔ?
10 Lé àwɛ akpɔtɔ asɛnkɔ Yehowa nɔ woɖo te edɔ lɔɔ? Alɔjedɔwaxu lɔ ana emɔdasɛnamɛ koɖo aɖaŋɖoɖo ciwo yí sɔ do nɔnɔmɛ lɔ nu ao hamɛmɛshinshinwo. Ánu nɔ wo lé woawɛ axɔ gbɔngbɔnmɛŋɖuɖu, awa bɔbɔwo yí adra eŋɛnywi lɔ. Nɔ alɔjedɔwaxu lɔ datɛnŋ ca ka koɖo hamɛmɛshinshinwoɔ, ao hamɛmɛshinshinwo akpedo eo koɖo nɔviwo pleŋ nu míayi Yehowa sɛnsɛn ji. Woacu emɔdasɛnamɛ lɔwo do Bibla koɖo Kristotɔwo wemawo ji.—Mt. 28:19, 20; Edɔ. 5:29; Ebre. 10:24, 25.
11. Nyi yí taɖo àtɛnŋ akando ji mɔ yeakpɔtɔ akpɔnɔ gbɔngbɔnmɛŋɖuɖuɔ, yí nyi àtɛnŋ awa keŋ aglɔn ta nɔ Bibla koɖo wema kpɛtɛwoɔ?
Ezai 65:13, 14; Luiki 12:42-44) Eyi taɖoɔ, kando ji mɔ yi habɔbɔ lɔ awa enu ci ji akpe keŋ ado ŋsɛn eo le gbɔngbɔnmɛ. Nyi yí àtɛnŋ awaɔ? Nɔ woɖo te mìwo dɔwoɔ, ji fini àwla ao Bibla koɖo wema kpɛtɛwo do. Nɔ zanŋte nɔ ŋgbeŋlɔbe wema alo video gbɔngbɔnmɛ tɔ cɛwo do fini woatɛnŋ akpɔ wo le fafɛɖe o. Mì pleŋ mìɖo awa enu ci ji mìakpe keŋ akpɔtɔ asɛnŋ le gbɔngbɔnmɛ.
11 Yehowa ɖo gbe ɖɛ mɔ ye sɛntɔwo aɖu nu aɖɔ xo le gbɔngbɔnmɛ. (12. Lé hamɛmɛshinshinwo awa toto nɔ bɔbɔwo yiyi do gan yí amɛwo danyaɔ?
12 Vɔ lé mìawɛ ayinɔ bɔbɔwoɔ? Lé hamɛmɛshinshinwo awa toto nɔ bɔbɔwo yiyi do awɛ mɔ ketɔnɔwo danya o. Woatɛnŋ anu nɔ mí mɔ míwo le yi bɔbɔwo le gbɛbɔbɔ hwɛhwɛwo mɛ. Woatɛnŋ ɖɔnɔli gamɛ koɖo texwe ci woawanɔ wo le blaŋblaŋ. Àtɛnŋ aglɔn ta nɔ nɔviwo nɔ èbɔbɔnɔ gbe gbɔxwe yí xonɔ nuxu hwenu ègbɔkɔ alo èsokɔ le bɔbɔ ŋtɔ́wo mɛ. Aʒan mɔ àdo enu ciwo yí ana amɛwo danya mɔ bɔbɔwo yikɔ èle o.
13. Nyi mìatɛnŋ akpla so mìwo nɔvi ciwo yí nɔ Union soviétique sasatɔ gbɔɔ?
13 Fiɖekpokpui koɖo yi nɔnɔmɛwo ana mɔ kunuɖeɖedɔ lɔ ato akpo. Vɔ ci mìlɔn Yehowa yí nuxuxoxo so yi Fyɔɖuxu lɔ nu jɔnɔ ji nɔ mìɔ, mìakpɔ emɔ ci ji mìato adra eŋɛnywi lɔ dandandan. (Luiki 8:1; Edɔ. 4:29) Exolɔtɔ Emily B. Baran xo nuxu so eŋɛnywidradradɔ ci Yehowa Kunuɖetɔwo wa le eju ci woyɔnɔ sa mɔ Union soviétique mɛ nu. Énu mɔ: “Hwenu yí acɛkpatɔwo nu nɔ Yehowa Kunuɖetɔwo mɔ wodatɛnŋ agbedra eŋɛnywi lɔ nɔ mɛbuwoɔ, Kunuɖetɔwo xonɔ nuxu so wowo xɔse nu nɔ wowo xwexatɔ, dɔmɛkpena koɖo wowo xlɔwo. Nɔ ecɛ hɛn wo va gakpamɛɔ, wodranɔ eŋɛnywi lɔ nɔ gakpamɛnɔtɔ kpɛtɛwo.” Ci woɖo te edɔ lɔ can ɔ, mìwo nɔviwo demi kunuɖeɖe le Union soviétique lɔ o. Nɔ woɖo te kunuɖeɖedɔ lɔ le fini èleɔ, le vamɛ mɔ eɔ can naɖui gligaan awɛ ahan!
FƐNCA CIWO MƐ MÌDEÐO AJE O
14. Nyi Ehajiji Wema 39:1 mɔ mìwo ŋgbewaɔ?
14 Nɔ zanŋte so nyɔ ciwo ènukɔ nɔ mɛbuwo nu. Le yumɛcici mɛɔ, mìɖo anya hwenu yí “gamɛ li nɔ enu bɔbɔ.” (Ŋun. 3:7) Mìwo nɔviwo ŋkɔwo, bɔbɔwaxuwo, lé mìwanɔ kunuɖeɖedɔ lɔ do koɖo lé mìxɔnɔ gbɔngbɔnmɛŋɖuɖuwo do nyi enyɔwlawla ciwo yí mìɖo aglɔn ta nɔ. Mìdeɖo anu enyɔ cɛwo nɔ mɛ ciwo yí wanɔ dɔ nɔ fyɔha o. Ahanke mìdanui nɔ mìwo xlɔ ciwo yí ɖo susu nywi do mì nu koɖo xomumɛtɔwo le ju ci mɛ mì le alo eju bu mɛ o. Nɔ mìje fɛnca cɛ mɛɔ, anyi mìsɔ mìwo nɔviwo gbe do afɔku mɛ.—Hlɛn Ehajiji Wema 39:1.
15. Nyi yí Satana tenɔ kpɔ mɔ yeawa nɔ mìɔ, yí lé mìawɛ aze nɔ fɛnca cɛɔ?
15 Ŋgbelɔn nɔ cukaɖa hwɛhwɛwo ama mì mɛ o. Satana nya mɔ axwe ci mɛ mama le dedɔnnɔ ji o. (Maki 3:24, 25) Átenɔ kpɔ hweshiahwenu mɔ yeana mìama. Ékpɔnɔ mɔ mɔ mìatɔ vu koɖo mìwonɔnɔwo keŋ ami ahwawawa koɖo ye.
16. Kpɔwɛ nywi ci nɔvinyɔnu Gertrud Poetzinger ɖo ɖɛ nɔ mìɔ?
16 Mɛ ciwo yí shin le gbɔngbɔnmɛ can ɖo anɔ zanŋte nɔ woŋgbeje fɛnca cɛ mɛ o. Mìasɔ nɔvinyɔnu amɛshiaminɔ Gertrud Poetzinger koɖo Elfriede Löhr kpɔwɛ. Wocu wo koɖo nɔvinyɔnu Kristotɔ buwo do Nazi funtrenamɛ gakpamɛ. Gertrud hwanŋ Elfriede hwenu ena ŋsɛndoamu nuxuwo nɔvinyɔnu buwo le kpa lɔ mɛ. Le yi goduɔ, ŋkpɛn vawa Gertrud yí eɖe kuku nɔ Yehowa mɔ yɛ le kpedo ye nu. Éŋwlɛn mɔ: “Nɔ mɛbuwo ɖo enujikpekpe alo agbannɔamɛjiwo wu mìɔ, mìaje agbla alɔn do ji.” Lé ewɛ yí ɖu ŋhwan lɔ jiɔ? Gertrud sɔ yi susu ɖo Elfriede nɔnɔmɛ nywiwo koɖo lé edonɔ vivi do amɛ nu ji. Ecɛ na yí ekacaca nywi gbevanɔ yɛ koɖo Elfriede gblamɛ. Wo koɖo ve ci agbe le efuntrenamɛ gakpa lɔ mɛ yí to keŋ kpɔtɔ sɛn Yehowa le gbejinɔnɔ mɛ keke na nɔ hwenu woɖe gbɔ wowo nyigban ji gbenɔnɔ. Nɔ mìje agbla veviɖe keŋ ɖunɔ cukaɖa ciwo yí le mìwo koɖo nɔviwo gblamɛ jiɔ, mìdaɖe mɔ ŋɖe ama mì mɛ gbeɖe o.—Kol. 3:13, 14.
17. Nyi yí taɖo mìɖo awanɔ do mɔdasɛnamɛ ciwo mìxɔnɔ so Yehowa habɔbɔ lɔ gbɔ hweshiahwenu jiɔ?
17 Wanɔ do mɔdasɛnamɛwo ji hweshiahwenu. Mìkando nɔviŋsu ciwo yí le agbannɔamɛji tɔxuwo ji. Nɔ mìwanɔ do emɔdasɛnamɛ ciwo wonanɔ mì jiɔ, mìaze nɔ cukaɖawo. (1 Piɛ 5:5) Le kpɔwɛ mɛ, woɖo te mìwo dɔ lɔ le eju ɖeka mɛ yí hamɛmɛshinshinwo nu nɔ eŋɛnywidratɔwo mɔ woŋgbena wema amɛwo le kunuɖeɖedɔ lɔ mɛ o. Vɔ nɔviŋsu emɔɖetɔ ɖeka ci yí le nutwi lɔ mɛ kpɔ mɔ yenya ŋɖɛ; égbe wawa do aɖaŋɖoɖo cɛ ji keŋ na wema amɛwo. Nyi yí jɔɔ? Ci yɛ koɖo nɔvi buwo ɖegbɔ avomɛ kunuɖeɖe lɔɔ, polishiwo biɔ nyɔ wo se. Ewa shigbe mɔ polishi lɔwo kplɔ wo do keŋ yí xɔ wema ci woma le amɛwo shi nɛ. Nyi mìatɛnŋ akpla so mɛɔ? Mìɖo awa do emɔdasɛnamɛwo ji nɔ mìdelɔn do wo ji can. Ejɔnɔ ji nɔ Yehowa tɛgbɛɛ nɔ mìwakɔ dɔ alɔlealɔmɛ koɖo nɔvi ciwo yí le agbannɔamɛji tɔxuwo.—Ebre. 13:7, 17.
18. Nyi yí taɖo mìdeɖo adonɔ se ciwo yí deʒan ɔ?
18 Ŋgbedonɔ se ciwo yí deʒan o. Nɔ hamɛmɛshinshinwo dokɔ ese ciwo yí deʒan ɔ, ana enuwo agbɔnnu nɔ nɔviwo. Nɔviŋsu Juraj Kaminský ɖo ŋwi enu ci yí jɔ hwenu woɖo te mìwo dɔ lɔ le Tchécoslovaquie ci yí li sa. Énu mɔ: “Ci wolé nɔviŋsu ciwo yí le ŋkɔ nɔ dɔ lɔ koɖo hamɛmɛshinshin sugbɔtɔɔ, hamɛmɛshinshin koɖo ekán lɔ mɛ hamɛwo jikpɔtɔ ciwo wodelé ɖewo tɔ wowoŋtɔwo sewo dodo nɔ eŋɛnywidratɔwo. Wonunɔ enu ci woɖo awa koɖo enu ci wodeɖo awa nɔ wo.” Yehowa dena acɛ mì mɔ mìadonɔ mìwoŋtɔwo sewo nɔ mɛbuwo o. Nɔ mɛɖe donɔ se ciwo yí deʒan ɔ, deglɔnkɔ ta nɔ nɔviwo o. Ewaɖeɔ, éjikɔ mɔ yeaɖu ga do nɔviwo xɔse ji.—2 Kor. 1:24.
ŊGBEMI YEHOWA SƐNSƐN KPƆ GBEÐE O
19. Sɔ koɖo 2 Kronika 32:7, 8 ɖe, nyi yí taɖo mìɖo agbe dɔn nɔ Satana jekɔ agbla ɖekpokpui can ɔ?
19 Mìwo ketɔnɔ gangantɔ, Satana Legba dami yumɛcici nɔ Yehowa sɛntɔ egbejinɔtɔwo o. (1 Piɛ 5:8; Enyɔ. 2:10) Satana koɖo yi gbɛviwo ate kpɔ mɔ yewoaɖo te sɛnsɛndɔ ciwo mìwakɔ nɔ Yehowa. Vɔ nɔ ecɛ do vɔnvɔn nɔ mì can ɔ, mìdami Yehowa sɛnsɛn gbeɖe o! (2 Ese. 7:21) Yehowa le koɖo mì, ákpɔtɔ akpekɔdo mì nu nɔ woɖo te mìwo dɔwo can.—Hlɛn 2 Kronika 32:7, 8.
20. Nyi èɖo gligaan yí awaɔ?
20 Le vamɛ mɔ mìaɖui gligaan yí awa nu shigbe mìwo nɔvi exwe sanŋdi ŋkɔtɔ mɛ tɔwo hannɛ. Wonu nɔ acɛkpatɔwo hwenɔnu mɔ: “Nyi mí kpɔ mɔ yí jɔ ɔ? Nyi yí Mawu a dro ɔ? Mì ɖo a bu mí alo mì ɖo a bu Mawu a? Mì da tɛnŋ bɔ enu o. Mì ɖo a nu enu ciwo yí mì se yí kpɔ nɔ amɛwo.”—Edɔ. 4:19, 20.
EHAJIJI 73 Na Dzi Nanɔ Mía Ƒo
^ par. 5 Nyi mìawa nɔ acɛkpatɔwo ɖo te mìwo sɛnsɛndɔ ciwo mìwanɔ nɔ Yehowaɔ? Nyɔta cɛ ana aɖaŋɖoɖowo kudo enu ci mìawa koɖo enu ci mìdawa o keŋ akpɔtɔ asɛnkɔ mìwo Mawu!
^ par. 59 FOTOWO MƐ ÐEÐE: Foto lɔwo pleŋ dasɛ Kunuɖetɔ ciwo yí sumɔkɔ le eju ciwo mɛ woɖo te mìwo dɔwo le. Le foto cɛ mɛɔ egbɛbɔbɔ hwɛhwɛ ɖeka bɔ le nɔviŋsu ɖeka nuwoɖoxu.
^ par. 61 FOTOWO MƐ ÐEÐE: Nɔvinyɔnu Kristotɔ ɖeka (le miɔmɛ) kankɔ seŋ koɖo nyɔnu ɖeka, ékpɔkɔ mɔ mɔ yeaxo nuxu so Yehowa nu ni.
^ par. 63 FOTOWO MƐ ÐEÐE: Nɔviŋsu ɖeka ci sɔjawo biɔkɔ nyɔ se gbe mɔ yedanu enyɔwlawlawo so ye hamɛ nu o.