1-2. (a) Sɔ koɖo nyɔ ci Yesu nu yí woŋwlɛn do Matie 28:​18-20 mɛ ɖe, nyi yí nyi Kristotɔwo hamɛ gbannɔamɛji ŋkɔtɔɔ? (b) Enyɔbiɔse ciwo mìakpɔ ɖoŋci nɔ le nyɔta cɛ mɛɔ?

EJI ajɔ apostolo lɔwo taŋ hwenu wobɔ do eto ɖeka gbɔ. Ðo ci Yesu fɔn so ku goduɔ, énu nɔ wo mɔ wo le do go ye do nɔ. (Mt. 28:16) Etɛnŋ nyi hwenɔnu yí “é dasɛ Yiɖeki nɔ nɔvi ciwo yí sugbɔ sɔwu hlɛnhlɛnmɛ ekawive koɖo efan (500) le zeɖeka mɛ.” (1 Kor. 15:6) Nyi yí taɖo Yesu yɔ yi nukplaviwo mɔ wo le do go ye do nɔɔ? Éji mɔ yeadɔ dɔ vevi ɖeka wo. Énu nɔ wo mɔ: “Mí yì yi a ɖo [nukplaviwo] le jukɔnwo pleŋ mɛ.”​—Hlɛn Matie 28:​18-20.

² Nukplavi ciwo yí se Yesu nyɔ lɔwo yí vanyi amɛ ŋkɔtɔwo le Kristo hamɛ lɔ mɛ, le xwe sanŋdi ŋkɔtɔ mɛ. Agbannɔamɛji ŋkɔtɔ ci yí le hamɛ ŋtɔ́ ji yí nyi mɔ woaɖo Kristo nukplavi buwo. * Kristotɔ adodwiwo hamɛ nɛniɖe yí li gbɛ le xexe lɔ pleŋ mɛ. Edɔ vevi ci yí hamɛ ŋtɔ́wo awa gbekpɔtɔ nyi nukplaviwowawadɔ lɔ. Mìagbeje nyɔbiɔse amɛnɛ mɛ le nyɔta cɛ mɛ: Nyi yí taɖo nukplaviwowawadɔ lɔ le veviɖe ahan ɔ? Nyi yí edɔ cɛ biɔ so mì shiɔ? Kristotɔwo pleŋ ɖo ŋɖe awa le enukplaviwowawadɔ lɔ mɛa? Nyi yí taɖo mìɖo ado ʒinxo le edɔ cɛ wawa mɛɔ?

3. Sɔ koɖo Ʒan 14:6; 17:3 ɖe, nyi yí taɖo nukplaviwowawadɔ lɔ le veviɖe ahan ɔ?

³ Nyi yí taɖo nukplaviwowawadɔ lɔ le veviɖe ahan ɔ? Ele veviɖe, ɖo mɛ ciwo yí nyi Kristo nukplaviwo ɖekɛ yí atɛnŋ anyi Mawu xlɔ. Gbesɔ kpe niɔ, mɛ ciwo yí kplɔ Yesu do nɔnɔ agbe nywi kakacɛ yí agbe tɛgbɛɛ nɔnɔ le esɔmɛ mɔkpɔkpɔ le wo shi. (Hlɛn Ʒan 14:6; 17:3.) Kankandoji li mɔ, Yesu sɔ agbannɔamɛji vevi ɖeka nɔ mì. Vɔ mìdatɛnŋ awa edɔ cɛ le mìwoŋtɔwo ŋsɛn mɛ o. Apostolo Pɔlu ŋwlɛn so yɛ koɖo yi kpena vevi ɖewo nu mɔ: “Mì nyi amɛ ciwo yí wanɔdɔ koɖo Mawu.” (1 Kor. 3:9) Mɔnukpɔkpɔ gangan ŋtɔ yí Yehowa koɖo Kristo na agbetɔ ciwo yí nyi nuvɔnmɛwo!

4. Nyi yí mìatɛnŋ akpla so Ivan koɖo Matilde kpɔwɛ mɛɔ?

⁴ Mìatɛnŋ akpɔ jijɔ sugbɔ le enukplaviwowawadɔ lɔ mɛ. Bu tamɛ kpɔ so Ivan koɖo ashiɛ Matilde ciwo yí le Colombie kpɔwɛ nu. Woɖe kunu nɔ ɖajɛvi ɖeka ci yí tɔ mɔ Davier. Davier nu nɔ wò mɔ: “Ŋji mɔ natrɔ anyi gbenɔnɔ, vɔ ŋdatɛnŋ kpe ji o.” Ekɔndadadɔ yí Davier wanɔ. Éyɔnɔ egbevwinwo, nunɔ aha sugbɔ yí le ju koɖo yi nyɔnuvi Erika. Ivan nu mɔ: “Mìtɔ nukplakpla koɖi. Mìkunɔ keke gaxoxo nɛniɖe to emɔ ci yí nyi baba ɖeɖe ji gbɔxwe yí yinɔ gbɔ, ɖo kɔxwi yi tɔ jinjin le mì gbɔ sugbɔ. Ci yí Erika do jeshi mɔ Davier trɔkɔ adɛn ɔ, étɔ Bibla kplakpla hɛnnɛ.” Le yiyimɛɔ, Davier mi gee yɔyɔ, émi aha nunu yí gbemi ekɔn dada. Gbesɔ kpe niɔ, yɛ koɖo Erika valé alɔ le se nu. Matilde nu mɔ: “Ci Davier koɖo Erika wa ʒinʒindoshimɛ le exwe 2016 mɛɔ, mìɖo ŋwi enyɔ ci Davier nu; énu sa mɔ ‘ŋji mɔ natrɔ, vɔ ŋdatɛnŋ kpe ji o.’ Eji jɔ mì keke mìkɔ ɖashi sugbɔ.” Nɔ mìkpedo amɛwo nu yí wotrɔ Kristo nukplaviwoɔ, eji ajɔ mì dandandan.

5. Nyi yí nyi enu ŋkɔtɔ ci ele mɔ mìawa le nukplaviwowawadɔ lɔ mɛɔ?

⁵ Enu ŋkɔtɔ ci ele mɔ mìawa le nukplaviwowawadɔ lɔ mɛ yí nyi, mìaji mɛ ciwo yí aji mɔ yewoakpla nu so Yehowa nu. (Mt. 10:11) Mìdanasɛ mɔ mìnyi Yehowa Kunuɖetɔ ŋtɔŋtɔwo nɔ mìɖenɔ kunu nɔ amɛshiamɛ ci mìdo go. Mìdanasɛ mɔ mìnyi Kristotɔ adodwiwo nɔ mìwanɔ do ese ci Kristo do mɔ mìwo le dra eŋɛnywi lɔ ji.

6. Nyi yí atɛnŋ akpedo mì nu yí mìwo kunuɖeɖedɔ lɔ amlɛ nɔ mìɔ?

⁶ Mɛɖewo jinɔ veviɖe mɔ yewoakpla Bibla mɛ nyɔnɔnwi lɔ, vɔ atɛnŋ awa nɔ mì mɔ amɛ sugbɔ ci mìdonɔ go desɔnɔ ɖe le mɛ kaaka o. Aʒan mɔ mìado ŋsɛn wo nɔ woaji mɔ yewoakpla nu sugbɔ doji. Ele mɔ mìadra do nywiɖe gbɔxwe kunuɖeɖedɔ lɔ amlɛ nɔ mì. Eyi taɖo, can enyɔ ci ado jijɔ nɔ mɛ ciwo yí àdo go. Le yi goduɔ, bu tamɛ kpɔ so lé àɖe nu ti nɔ enyɔ lɔ do.

7. Lé àtɛnŋ atɔ seŋkankan ji koɖo amɛwo doɔ, yí nyi yí taɖo èkpɔ mɔ etoɖoɖo koɖo bubudodo wo nu le veviɖeɔ?

⁷ Le kpɔwɛ mɛ, àtɛnŋ abiɔ axomɛnɔtɔ lɔ se mɔ: “Ŋɖe kuku, natɛnŋ anya míwo susu kudo enyɔ ɖeka nua? Cukaɖa ciwo yí li sugbɔtɔ kpɔ ŋsɛn do amɛwo ji le xexeɛ pleŋ mɛ gbɛ. Lé míwo kpɔɛ doɔ, mìʒan acɛkpakpa ɖe ci yí akpɔ xexeɛ mɛ cukaɖawo gbɔa?” Le yi goduɔ, àtɛnŋ  agbeje Daniɛli 2:44 mɛ koɖi. Alo àtɛnŋ anu nɔ mɛɖe mɔ: “Emɔ nywitɔ ci ji woato yí akpla nɔnɔmɛ nywiwo ɖeviwoɔ? Ŋji mɔ nanya lé míwo kpɔɛ do.” Le yi goduɔ, gbeje 2 Ese Wema 6:​6, 7 mɛ koɖi. Enyɔ ɖekpokpui ci èjikɔ anuɔ, bu tamɛ kpɔ so mɛ ci èjikɔ anui nɔ nu. Gbebu tamɛ kpɔ so nyɔna ci amɛwo akpɔ nɔ wonya enu ci teŋ Bibla kplakɔ mì nu. Nɔ èxokɔ nuxu koɖo woɔ, ele veviɖe mɔ àɖo to wo yí ado bubu wowo nyɔwo nu. Nɔ èwɛ ahan ɔ, àse nu gɔnmɛ nɔ wo wu yí wowo can atɛnŋ aɖo to eo nywiɖe.

8. Nyi yí taɖo èɖo aje agbla yí akpɔtɔ awanɔ trɔtrɔyiwoɔ?

⁸ Gbɔxwe mɛɖe asɔ gbeta mɔ yeakpla Biblaɔ, aʒan mɔ àzan gamɛ yí aje agbla atrɔ yi gbɔ zenɛniɖe. Nyi yí taɖoɔ? Ðoɔ, taŋfuin amɛ lɔ datɛnŋ axɔ eo nɔ èwa trɔtrɔyi ŋkɔtɔ o. Gbesɔ kpe niɔ, atɛnŋ aʒan mɔ àtrɔ yi zenɛniɖe gbɔxwe yí axomɛnɔtɔ lɔ avoŋ do eo nu yí alɔn mɔ yeakpla Bibla. Ðo ŋwi mɔ, nɔ wowukɔ shi nɔ aci blaŋblaŋ yí etɛnŋ shinnɔ. Ahanke nɔ èxokɔ nuxu so Mawu Nyɔ lɔ nu nɔ eɖesɔlemɛtɔ ɖe kabakabaɔ, lɔnlɔn ci eɖo nɔ Yehowa koɖo Yesu atɛnŋ asɛnkɔŋ doji nɛ.

9-10. Nyi yí taɖo mìatɛnŋ anu mɔ Kristotɔ eŋɛnywidratɔwo pleŋ yí jikɔ mɛ ciwo yí ji mɔ yewoanyi Yesu dokplɔtɔwoɔ?

⁹ Kristotɔ eŋɛnywidratɔwo pleŋ ɖo ŋɖe awa le ejinywitɔwo jiji mɛ. Mìatɛnŋ asɔ edɔ cɛ sɔ koɖo evi bubu jijikpɔ. Lé enyi ahan doɔ? Bu tamɛ kpɔ so enujɔjɔ ŋtɔŋtɔ cɛ nu: xwetɔnvi ɖeka so le axomɛ yí bu. Amɛ 500 tɔ ɖeviɛ jijikpɔ. Le gaxoxo 20 han goduɔ, mɛ ciwo yí sɔ wowoɖekiwo jo yí jikɔ ɖeviɛ kpɔ domɛtɔ ɖeka vakpɔɛ  le bafogblemɛ. Mɛ ci yí kpɔɛ lɔ deji mɔ woakanfun ye o. Énu mɔ: “Mì pleŋ yí je agbla yí kpɔɛ.”

¹⁰ Amɛ sugbɔ le shigbe ɖevi ŋtɔ́ hannɛ: wosenɔ le wowoɖekiwo mɛ mɔ yewobu. Mɔkpɔkpɔ dele wo shi o yí wojikɔ kpekpedonu. (Efe. 2:12) Mìwo ciwo yí jekɔ agbla mɔ mìakpɔ amɛ bubu cɛwo hlɛnhlɛnmɛ wu miliɔn amɛnyi. Taŋfuin dekpɔ mɛɖe yí kplakɔ Bibla koɖo o. Gan eŋɛnywidratɔ bu ciwo yí wakɔ dɔ le nyigbanmama ɖekɛ lɔ mɛ tɛnŋ kpɔ mɛ ciwo yí jikɔ mɔ yewoakpla nyɔnɔnwi ci yí le Mawu Nyɔ lɔ mɛ. Nɔ nɔviŋsu alo nɔvinyɔnu ɖe kpɔ mɛɖe yí evatrɔ Yesu dokplɔtɔɔ, mɛshiamɛ ci yí wakɔ amɛjijikpɔdɔ lɔ yí ɖo akpɔ jijɔ.

11. Nɔ deɖo Bibla nukplavi ɖe can ɖe, emɔ bu ciwo ji àtɛnŋ ato yí akpedo amɛwo nu woanyi Yesu nukplaviwoɔ?

¹¹ Nɔ dekplakɔ Bibla koɖo mɛɖe yɛ can ɔ, àtɛnŋ awa ŋɖe le nukplaviwowawadɔ lɔ mɛ. Le kpɔwɛ mɛ, nɔ amɛ yoyu ɖe va Fyɔɖuxuxɔ mɛɔ, àtɛnŋ ado ozɔn ni, ado vivi do nu keŋ akpedo nu. Nɔ èwɛ ahan ɔ, ana ado jeshi mɔ mìnyi Kristotɔ adodwiwo nyao, ɖo lɔnlɔn le mì mɛ. (Ʒan 13:​34, 35) Nɔ ɖoŋci kleŋwo yí ènanɔ le bɔbɔwo mɛ can ɔ, atɛnŋ ana amɛ yoyuwo akpla lé woaɖo nyɔ ŋci so ji mɛ koɖo bubu do keŋ asɔ dasɛ wowo xɔse. Àtɛnŋ agbekplɔ eŋɛnywidratɔ yoyu ɖe yi kunuɖegbe keŋ akpedo nu nɔ azan Bibla asɔ kpla nu amɛwo. Nɔ èwɛ ahan ɔ, anyi èkpekpeɛdo nu nɔ asran Kristo.​—Luiki 10:​25-28.

12. Mìʒan enujikpekpe sugbɔ gbɔxwe akpedo amɛwo nu nɔ woanyi Yesu dokplɔtɔwoa? Ðe mɛ.

¹² Mìdeɖo anu mɔ mìaɖo enujikpekpe sugbɔ gbɔxwe akpla nu amɛwo nɔ woanyi Yesu dokplɔtɔwo o. Nyi yí taɖoɔ? Mìasɔ Faustina ci yí le Bolivie kpɔwɛ. Denya enuhlɛnhlɛn ɖɛ hwenu etɔ ehadodo koɖo Yehowa Kunuɖetɔwo o. Ecɛyɛɔ, éje agbla yí vanya nuhlɛnhlɛn ɖɛ hwɛɖeka. Éwa ʒinʒindoshimɛ yí enukplakpla koɖo amɛwo jɔnɔ ji ni. Bibla nukplavi amatɔn yí ekplanɔ nu koɖo kwɛshila ɖeshiaɖe. Faustina nukplavi sugbɔtɔ nya nuhlɛnhlɛn ɖɛ wui, gan ékpedo amɛ amadɛn nu yí wowa ʒinʒindoshimɛ.​—Luiki 10:21.

13. Nɔ mìxa can ɔ, nyɔna ciwo mìatɛnŋ akpɔ le nukplaviwowawadɔ lɔ mɛɔ?

¹³ Kristotɔ sugbɔtɔ xa, ɖo edɔ vevi sugbɔ le wo ji woawa. Ele ahan gan, wojinɔ gamɛ yí kplanɔ Bibla koɖo amɛwo yí ena wokpɔnɔ jijɔ sugbɔ. Do jeshi Melanie ci yí le Alaska kpɔwɛ. Yɛ ɖekɛ yí hɛnkɔ  eviɛ nyɔnuvi ci yí ɖo exwe amɛnyi. Éyinɔ dɔmɛ hweshiahwenu yí gbelekɔ bu nɔ dalɔ ci yí lé kanŋsɛdɔ̀. Melanie ɖekɛ yí nyi Kunuɖetɔ ci yí le eju lɔ mɛ. Édonɔ gbe ɖaɖa yí akpɔ ŋsɛn keŋ aɖe kunu, nɔ ayamɛ fa can, ɖo éjikɔ veviɖe mɔ yeakpɔ mɛɖe akpla Bibla koɖo. Évakpɔ Sara. Eji jɔ Sara hwenu enya mɔ ŋkɔ le Mawu shi. Sara valɔn mɔ woakpla Bibla koɖo ye. Melanie nu mɔ: “Enu cinɔ kɔ nɔŋ xɔsuzangbe fiɛfiwo, vɔ nɔ nyɛ koɖo vinyɛ yi kpla nu koɖiɔ, mìkpɔnɔ nyɔna so mɛ. Evivinɔ nɔ mì nɔ mìwa numɛkuku yí kpɔ ɖoŋci nɔ Sara nyɔbiɔsewo. Eji jɔ mì sugbɔ ci evanyi Yehowa xlɔ.” Sara kpanŋkɔ yumɛciciwo koɖo dɔngbegbe yí mi yi cɔci yiyi keŋ wa ʒinʒindoshimɛ.

14. (a) Nyi yí taɖo mìatɛnŋ asɔ enukplaviwowawadɔ lɔ sɔ koɖo kpavileledɔɔ? (b) Ŋsɛn ci yí Pɔlu nyɔ ciwo yí le 2 Timɔte 4:​1, 2 mɛ kpɔ do eo jiɔ?

¹⁴ Nɔ dekpɔ mɛɖe ci yí ji mɔ yeatrɔ Yesu dokplɔtɔ can ɔ, kpɔtɔ ajikɔ. Ðo ŋwi mɔ Yesu sɔ nukplaviwowawadɔ lɔ sɔ koɖo kpavileledɔ. Eɖɔdatɔwo zannɔ gamɛ sugbɔ gbɔxwe yí lénɔ kpavi ɖewo. Hweɖewonuɔ, wowanɔ dɔ zanshinshin alo nyidin fɔnfɔnmɛ. Yí gaɖewomɛɔ, woyinɔ jinjintɔxuwo. (Luiki 5:5) Ahanke eŋɛnywidratɔ ɖewo donɔ ʒinxo yí zannɔ gamɛ sugbɔ le hwenu koɖo texwe vovovowo mɛ le enukplaviwowawadɔ lɔ mɛ nɛ. Nyi yí taɖoɔ? Ena wokpɔnɔ amɛ sugbɔ. Mɛ ciwo yí wanɔ dɔ sɛnsinɖe ahan kpɔnɔ nyɔna so mɛ, ɖo wodonɔ go mɛ  ciwo sɔ ɖe le ŋɛnywi lɔ mɛ. Àtɛnŋ aɖenɔ kunu le hwenu koɖo texwe ciwo èkpɔ mɔ yeakpɔ amɛ sugbɔ lea?​—Hlɛn 2 Timɔte 4:​1, 2.

15. Nyi yí taɖo mìɖo ado ʒinxo nɔ mìkplakɔ Bibla koɖo mɛɖeɔ?

¹⁵ Nyi yí taɖo mìɖo ado ʒinxo le enukplaviwowawadɔ lɔ mɛɔ? Mìɖo akpedo nukplavi lɔ nu nɔ akpla Bibla yí agbelɔn do enu ciwo ekplakɔ ji. Mìɖo agbekpedo nu nɔ ajeshi Yehowa, mɛ ci yí nyi Bibla lɔ Ŋwlɛntɔ yí agbeluin. Ele mɔ mìakpedo nukplavi lɔ nu nɔ ajeshi ese ciwo Yesu do nɔ yi dokplɔtɔwo yí agbekpedo nu nɔ anya lé awɛ awa do wo ji le agbemɛ. Mìɖo ado ʒinxo akpedo nu hwenu ejekɔ agbla mɔ yeawa do Bibla gɔnmɛɖosewo ji. Nukplavi ɖewo tɛnŋ trɔnɔ wowo susu koɖo wowo dɛnwo le wleci ɖewo gblamɛ. Vɔ ebuwo ʒan gamɛ sugbɔ gbɔxwe awɛ.

16. Nyi yí èkpla le Raúl nutɔxukpɔkpɔ lɔ mɛɔ?

¹⁶ Eŋɛnywidratɔ ejugodutɔ ɖeka ci yí le Peru kpɔ nyɔna le kunuɖeɖedɔ lɔ mɛ ci edo ʒinxo. Énu mɔ: “Ŋkpla wema amɛve koɖo Bibla nukplavi ɖeka ci yí tɔ mɔ Raúl. Vɔ ékpɔtɔ dokɔ go cukaɖa sɛnŋwo le yi gbemɛ. Cukaɖawo le yi xomu gbenɔnɔ mɛ, énunɔ enyɔ xoɖyiɖyiwo yí yi gbenɔnɔ na eviɛwo detɛnŋ buini o. Ele ahan gan degɔnnɔ bɔbɔwo o, eyi taɖo ŋkpɔtɔ yinɔ gbɔ keŋ akpedo yɛ koɖo yi xomu nu. So hwenu ŋtɔ yiyi gbɔɔ, ewu xwe amɛtɔn gbɔxwe evaje yí wa ʒinʒindoshimɛ.”

17. Nyi mìakpɔ le nyɔta ci yí gbɔgbɔ mɛɔ?

¹⁷ Yesu nu nɔ mì mɔ: “Mí yì yi a ɖo [nukplaviwo] le jukɔnwo pleŋ mɛ.” Le wawa do ese cɛ ji mɛɔ, mìxonɔ nuxu koɖo mɛ ciwo susu to akpo nɔ mìwo tɔ. Mìgbedonɔ go mɛ ciwo yí dele sɛnsɛnha ɖe mɛ alo mɛ ciwo dexɔɛ se mɔ Mawu li o. Le nyɔta ci yí gbɔgbɔ mɛɔ, mìakpɔ lé mìawɛ asɔ eŋɛnywi lɔ ɖo ŋmɛ nɔ mɛ ŋtɔ́ hanwo.