1. Lé mìatɛnŋ asran Yehowa, mìwo Da lɔn-amɛ lɔ doɔ?

YEHOWA lɔn mì sugbɔ. (Ʒan 3:16) Mìji mɔ mìasran mìwo Da lɔn-amɛ lɔ. Eyi taɖo mìjenɔ agbla mɔ ‘mìase vevi do amɛ nu, mìalɔn mìwonɔnɔwo shigbe nɔjinɔwo hannɛ yí amɛ nu akunɔ lanmɛ nɔ mì’ vevitɔ “hamɛvi xɔsetɔwo.” (1 Piɛ 3:​8, nwt; Gal. 6:10) Nɔ mìwo nɔvi xɔsetɔwo lokɔ nu kpɔɔ, mìjinɔ mɔ mìakpedo wo nu.

2. Nyi mɛ mìagbeje le nyɔta cɛ mɛɔ?

² Mɛ ciwo pleŋ ji mɔ yewoanyi Yehowa xomumɛtɔwo akpanŋkɔ cukaɖa ciwo yí ado ŋmavui nɔ wo. (Maki 10:​29, 30) Ci xexe cɛ vɔvɔnu gogokɔɔ, cukaɖa ciwo mìado go asukɔgbɔ doji. Lé mìatɛnŋ akpedo mìwonɔnɔwo nu doɔ? Mína mìakpɔ enu ci mìakpla so Bibla mɛ xolɔlɔ ciwo yí kudo Loti, Job, koɖo Naomi nu. Mìagbexo nuxu so cukaɖa ɖewo ciwo mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo dokɔ go gbɛ nu keŋ akpɔ lé mìatɛnŋ akpedo wo nu nɔ woato wo mɛ.

3. Shigbe lé wonui le 2 Piɛ 2:​7, 8 mɛ nɛ ɖe, gbeta dɔndɔn ci yí Loti sɔɔ, yí nyi yí to so mɛɔ?

³ Loti sɔ gbeta dɔndɔn ci evayi ci mɛ ciwo yí wanɔ gbɔdɔndɔnnu vwinwo mɛ le Sodomu. (Hlɛn 2 Piɛ 2:​7, 8.) Enuwo mlɛnɔ nɔ amɛwo le nutwi lɔ mɛ, vɔ ci Loti hun vayi ci nɔɔ, éto cukaɖa sugbɔ mɛ. (Gɔnm. 13:​8-13; 14:12) Etɛnŋ nyi mɔ ashiɛ valɔn eju lɔ alo eju lɔ  mɛ tɔ ɖewo keke yí da le Yehowa se ji. Éku hwenu yí Mawu na ezo koɖo ezokpe ja do nutwi lɔ ji. Bu tamɛ kpɔ so Loti vinyɔnuvi amɛve lɔwo nu. Ŋsu ciwo wojikɔ aɖe le Sodomu ku. Loti bu yi xwe koɖo dɔkunuwo, vɔ ci yí do vevisese ni wu nyi ci ashiɛ ku. (Gɔnm. 19:​12-14, 17, 26) Le tamɛbukpɔ hwenu cɛ mɛ ɖe, Yehowa gbe mɔ yedagbegbɔn ji ɖɛ nɔ Lotia? Oo.

4. Lé Yehowa gbɔn ji ɖɛ nɔ Loti doɔ? (Kpɔ foto ci yí le akpa lɔ ji.)

⁴ Ci Loti cin mɔ yeanɔ Sodomu can ɔ, Yehowa se vevi do nu yí dɔ mawudɔlawo ɖaɖa nɔ woahwlɛn yɛ koɖo yi xomu gan. Ele ahan gan Loti deɖe blɛ yí wa do ese ci mawudɔla lɔwo do ni ji keŋ so le Sodomu o, “de hwan do soso lɔ nu o.” Mawudɔla lɔwo valé alɔ ni keŋ yí kpedo yɛ koɖo yi xomu nu gbɔxwe wovashi le eju lɔ mɛ. (Gɔnm. 19:​15, 16) Mawudɔla lɔwo nu ni mɔ yi le shi yi etowo ji. Vɔ Loti deɖo to Yehowa o, ébiɔ gbe mɔ yeayi eju ci yí dejinjin le nɔ mɛ. (Gɔnm. 19:​17-20) Yehowa do ʒinxo yí ɖo to Loti keŋ ɖe mɔ ni nɔ ayi eju ŋtɔ́ mɛ. Loti vatɔ vɔnvɔn nɔ eju ŋtɔ́ mɛ nɔnɔ yí vayi ci etowo ji, fini Yehowa nu ni doŋkɔ mɔ yɛ le yi. (Gɔnm. 19:30) Yehowa gbɔn ji ɖɛ ni sugbɔ! Lé mìatɛnŋ asran Yehowa doɔ?

5-6. Nɔ mìjikɔ asran Mawu ɖe, lé mìatɛnŋ awa do 1 Tɛsalonikitɔwo 5:14 ji doɔ?

⁵ Shigbe Loti hannɛɔ, nɔvi ɖe atɛnŋ asɔ gbeta dɔndɔn ɖe ci yí ahɛn cukaɖawo vɛ ni. Nɔ ejɔ ahan ɖe, lé mìawa nu doɔ? Taŋfuin mìaji mɔ mìanu nyɔnɔnwinyɔ cɛ ni: ‘Waɖɛ ɖukɔ èle.’ (Gal. 6:7) Vɔ mìatɛnŋ awa nu anyɔ wu cɛ nɔ mìkpedo nu shigbe lé Yehowa kpedo Loti nu nɛ. Lé mìawɛ doɔ?

⁶ Denyi amɛkanxlenyɔ ɖekɛ yí Yehowa dɔ mawudɔlawo mɔ wo le yi nu nɔ Loti o, vɔ nɔ woagbekpedo nu yí ashi nɔ afɔku ci yí gbɔgbɔ Sodomu ji. Ahanke mìatɛnŋ akanxle mìwo nɔvi ɖe ci mìkpɔ mɔ yɛwakɔ ŋɖe ci yí ahɛn nyɔ vɛ ni nɛ. Vɔ mìatɛnŋ agbekpedo nu wu ŋnɔ. Nɔ deɖe blɛ yí wa do Bibla mɛ ɖaŋ ci woɖo ni ji can ɔ, mìɖo ado ʒinxo. Mìawa nu shigbe mawudɔla amɛve lɔwo nɛ. Mìdeɖo ana ta yí atrɔ le godu nɔ mìwo nɔvi lɔ o. Mìɖo akpedo nu to nuxuxoxo koɖo nuwana mɛ. (1 Ʒan 3:18) Le kpɔwɛnyɔnunu mɛɔ, ele mɔ mìalé alɔ ni keŋ akpedo nu nɔ awa do aɖoŋɖoɖo nywi ci woɖo ni ji.​—Hlɛn 1 Tɛsalonikitɔwo 5:14.

7. Lé mìawɛ asran lé Yehowa kpɔ Loti doɔ?

⁷ Yehowa atɛnŋ asɔ ŋkuvi ɖo Loti nuvɔnwo ɖekɛ ji dru. Gan dewɛ ahan o; ésɔ gbɔngbɔn kɔkɔɛ kpedo apostolo Piɛ nu yí emɔ, Loti nyi amɛ jɔjɔɛ. Eji jɔ mì sugbɔ ci yí mìnya mɔ Yehowa sɔ mìwo nuvɔnwo kenɔ mì! (Eha. 130:3) Mìatɛnŋ asran lé Yehowa kpɔ Loti doa? Nɔ mìwo susuwo nɔnɔ nɔnɔmɛ nywi ciwo yí le mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo shi jiɔ, mìagbɔnnɔ ji ɖɛ nɔ wo wu. Ecɛ awɛ mɔ woaxɔ mìwo kpekpedonu fafɛɖe.

8. Nyi yí vevisesedoamɛnu acucu mì mìawaɔ?

⁸ To akpo nɔ Lotiɔ, denyi gbeta dɔndɔn ɖe yí Job sɔ taɖo yí kpe fun o. Vɔ éto cukaɖa sɛnŋsɛnŋwo mɛ; yi dɔkunuwo dahɛn, amɛwo degbedonɔ bubu yi nu o yí egbele dɔ̀. Ci yí dɔn wu cɛwo pleŋ ɔ, yi viwo pleŋ ku. Amɛ amɛtɔn ciwo mɔ yewonyi Job xlɔwo vado hwɛ yi hɛnnɛ. Nyi gbɔ atɛnŋ aso yí amɛ  amɛtɔn cɛ ciwo yí kan ŋsu mɔ yewoava fa kɔn nɔ Job dese vevi do nuɔ? Susu ɖeka yí nyi mɔ wodeje agbla mɔ yewoamɔŋje enu ci yí jɔkɔ do Job ji ŋtɔŋtɔ mɛ o. Ecɛ wɛ mɔ woɖo susu vɔnwo do nu yí ɖe blɛ do hwɛ yi. Lé mìawɛ yí mìdawa afɛn ŋtɔ́ han ɔ? Nɔ mɛɖe le nɔnɔmɛ ɖe mɛɔ, do jeshi mɔ Yehowa ɖekɛ yí nya enu ciwo pleŋ yí jɔjɔ do ji. Ðo to mɛ ci yí kpekɔ fun lɔ nywiɖe. Denyi nyɔgbe ciwo yí tokɔ le numɛ ni ɖekɛ yí àse o, vɔ je agbla ase le eoɖeki mɛ lé esekɔ vevi do. Ahan àwɛ gbɔxwe atɛnŋ adasɛ nyɔnɔnwitɔ mɔ, yese vevi do yenɔviye nu nɛ.

9. Nyi yí mìdawa nɔ mìsenɔ vevi do amɛ nuɔ, yí nyi yí taɖoɔ?

⁹ Vevisesedoamɛnu ana mìdaxonɔ nuxu vwin so mɛbuwo cukaɖawo nu o. Lɛgɛdɛdotɔ denanɔ hamɛ lɔ wanɔ ɖeka o, vɔ égbannɔ hamɛ lɔ yɔ. (Elo. 20:19; Rɔm. 14:19) De xomɛvunɔ enyi o, vɔ mɛ ci yí debunɔ nyɔ kpɔ gbɔxwe yí nunɔ yí enyi. Yi nyɔwo atɛnŋ do vevisese nɔ mɛ ci yí kpekɔ fun doji. (Elo. 12:18; Efe. 4:​31, 32) Enywitɔ lɔ yí nyi mɔ mìakpɔnɔ nɔnɔmɛ nywi ci yí le mɛɖe shi yí abunɔ lé mìawɛ akpedo nu nɔ akpanŋkɔ cukaɖawo!

10. Nyi yí enyɔ ciwo yí le Job 6:​2, 3 mɛ kpla mìɔ?

¹⁰ Hlɛn Job 6:​2, 3. Gbeɖekaɔ, Job debu “tamɛ kpɔ gbɔxwe yí xo nuxu o.” Évalɔn gabumɛ mɔ nyɔ ci yenu denyɔ o. (Job 42:6) Shigbe Job hannɛɔ, mɛ ci yí dokɔ ji le cukaɖawo mɛ gbɛ, atɛnŋ anu domɛzinyɔ ciwo yí avave nu gabumɛ. Lé mìɖo awa nu doɔ? Mìdadɔn nyɔ koɖi o, vɔ mìase vevi do nu. Ðo ŋwi mɔ Yehowa deji sa mɔ, mɛɖe ado go cukaɖa alo axa le yiɖeki mɛ shigbe lé  ejɔkɔ gbɛ nɛ o. Eyi taɖo nɔ Yehowa sɛntɔ egbejinɔtɔ ɖe debu tamɛ kpɔ gbɔxwe yí xo nuxu hwenu etokɔ cukaɖawo mɛɔ, mìase nu gɔnmɛ ni. Nɔ énu nyɔ masɔgbe ɖe do Yehowa nu alo do mì nuɔ, mìdaɖe blɛ ado dɔmɛzi alo ado hwɛ yi o.​—Elo. 19:11.

11. Lé hamɛmɛshinshinwo atɛnŋ asran Eliu kpɔwɛ nɔ woɖokɔ aɖaŋ nɔ mɛɖeɔ?

¹¹ Eʒan hweɖewonu mɔ, woaɖo aɖaŋ nɔ mɛ ci yí tokɔ cukaɖa ciwo yí na exa le yiɖeki mɛ. (Gal. 6:1) Lé hamɛmɛshinshinwo atɛnŋ awa cɛ doɔ? Woɖo asran Eliu ci yí ɖo to Job yí se vevi do nu sugbɔ. (Job 33:​6, 7) Eliu mɔŋje Job susuwo mɛ gbɔxwe yí ɖo aɖaŋ ni. Hamɛmɛshinshin ciwo yí srannɔ Eliu kpɔwɛ donɔ ʒinxo ɖonɔ to keŋ mɔnɔŋje nɔnɔmɛ ci mɛ mɛɖe le mɛ. Ecɛ wɛni mɔ, aɖaŋ ci woaɖo atɛnŋ aɖo ji mɛ ni.

12. Ci Naomi asuɔ koɖo eviɛŋsu amɛve lɔwo ku ɖe, ŋsɛn ci ekpɔ do jiɔ?

¹² Naomi nyi nyɔnu egbejinɔtɔ ci yí lɔn Yehowa. Vɔ ci asuɔ koɖo viɛŋsu amɛve lɔwo kuɔ, éji mɔ yeatrɔ ye ŋkɔ Naomi nɔ anyi “Mara,” ci gɔnmɛ yí nyi “veve.” (Ruta 1:​3, 5, 20, 21) Eviɛshi Ruta nɔ koɖi le yi cukaɖa lɔwo mɛ. Denyi kpekpedonu ci yí Naomi ʒan ɖekɛ yí Ruta ni o, vɔ égbenu akɔnfanamɛnyɔwo ni. Ruta zan nyɔgbe wadɔdoamɛjiwo yí sɔ dasɛ nɔ Naomi mɔ yeluin yí gbeji mɔ yeakpedo nu.​—Ruta 1:​16, 17.

13. Nyi yí taɖo mɛ ciwo yí asu alo nyɔnu ku nɔ ʒan kpekpedonuɔ?

¹³ Nɔ asu alo nyɔnu ku nɔ mìwo nɔvi ɖeɔ, eʒan mɔ mìakpedo nu. Asu koɖo ashi le shigbe aci amɛve ciwo yí shin doju hannɛ. Nɔ exwewo vayikɔɔ, wowo kewo ɖonɔ nɔnɔmɛ. Nɔ aci ɖeka mu juin yí kuɔ, atɛnŋ akpɔ ŋsɛn do evetɔ ji sugbɔ. Ahanke nɔ mìwo ketɔ eku wu asu alo nyɔnu nɔ mɛɖeɔ, atɛnŋ ana ase vevi na nɔ hwenu jinjin. Paula, * ci asu ku nɔ kpataa, nu mɔ: “Anyi gbe trɔ zeɖeka yí ŋdan ta nɔ nyɛɖeki. Anyi xlɔ vevi yí ku. Ŋxonɔ nuxu so enyɔwo pleŋ nu koɖo asunyɛ. Nyɛ koɖo yɛ kpɔnɔ jijɔ yí ekpenɔdo ŋnu le cukaɖa hwenuwo mɛ. Nɔ ŋxokɔ nuxu so anyi cukaɖawo nuɔ, éɖonɔ toŋ. Le nyɔnɔnwi mɛɔ, ele shigbe wokan akpaxwe ɖeka le ŋnu hannɛ.”

14-15. Lé mìawɛ afa kɔn nɔ mɛ ci yí asu alo ashi ku nɔɔ?

¹⁴ Lé mìawɛ afa kɔn nɔ mɛ ci yí asu alo ashi ku nɔɔ? Enu ŋkɔtɔ ci mìɖo awa yí nyi mɔ mìaxo nuxu ni, nɔ mìcaka alo mìdenya enyɔ ci teŋ mìanu can. Paula ci nyɔ mì nu vayi, nu mɔ: “Ŋmɔŋje mɛ mɔ nɔ amɛ kuɔ, ena amɛwo devonɔ le wowoɖekiwo mɛ o. Jika sonɔ wo mɔ nyɔ ci yewoanu atɛnŋ ado dɔmɛzi nɔ mɛ ci yí amɛ ku nɔ. Vɔ evenɔ sugbɔ nɔ mɛɖekɛ denukɔ nyɔ ɖe nɔ eo o.” Taŋfuin mɛ ci yí sekɔ vevi lɔ dabiɔ so mì shi mɔ mìanu enyɔ gangan ɖe nɔ ye o. Paula mɔ: “Ejɔnɔ ji nɔŋ, nɔ exlɔ ɖe nu nɔŋ kpoŋ mɔ, ‘Eveŋ mɔ enu cɛ jɔ do eo ji.’”

¹⁵ William ci yí nyɔnu ku nɔ exwe ɖewo vayi, nu mɔ: “Ejɔnɔ ji nɔŋ nɔ mɛbuwo nu enunywi ciwo woɖonɔ ŋwi so ashinyɛ nu nɔŋ; ena ŋkando ji mɔ amɛ vevi ci nu bubu le yí enyi. Ecɛ kpenɔdo ŋnu sugbɔ. Wowo nyɔ lɔwo fanɔ akɔn nɔŋ, ɖo amɛ vevi yí ashinyɛ  nyi nɔŋ vayi le anyi gbemɛ, anyi kpaxwe ɖeka enyi.” Kposhu ɖeka ci yí tɔ mɔ Bianca ɖe mɛ mɔ: “Nɔ mɛbuwo do gbe ɖaɖa koɖoŋ yí hlɛn kpukpui ɖeka alo amɛve nɔŋ ɔ, efanɔ akɔn nɔŋ. Nɔ woxokɔ nuxu so asunyɛ nu yí ɖokɔ toŋ hwenu ŋxokɔ nuxu so nuɔ, ekpenɔdo ŋnu.”

16. (a) Nyi yí mìɖo awa nɔ mɛ ci yí amɛ vevi ku nɔɔ? (b) Sɔ koɖo Ʒaki 1:27 ɖe, agbannɔamɛji ci yí le mì jiɔ?

¹⁶ Shigbe lé Ruta ledo Naomi ci yí nyi kposhu nuɔ, ahanke mìɖo akpɔtɔ akpenɔdo mɛ ciwo yí amɛ vevi ɖe ku nɔ nu nɛ. Paula ci mìyɔ le tɔtɔmɛ, nu mɔ: “Ci asunyɛ ku zeɖekaɔ, amɛ sugbɔ vakpedo ŋnu yí fa kɔn nɔŋ. Ci hwenu lɔwo vayikɔɔ, wowo dɔwo xa wo. Vɔɔ, anyi gbe trɔ keŋkeŋ. Kpekpedonu gangan enyi nɔ mɛbuwo nya mɔ mɛ ci amɛ ku nɔ ʒan kpekpedonu na nɔ wleci alo exwewo.” Ele ahan gan mɛshiamɛ to akpo. Mɛɖewo tɛnŋ trɔnɔ do wowo nɔnɔmɛ lɔ nu blaŋ. Vɔ le mɛbuwo kpaxweɔ, nɔ wowakɔ edɔ ci wowanɔ sa koɖo wowo mɛ vevi lɔɔ, ena woɖonɔ ŋwii yí senɔ vevi. Ecɛ dasɛ mɔ lé mɛɖekamɛɖeka senɔ vevi do to akpo. Mìɖo aɖo ŋwi mɔ mɔnukpɔkpɔ koɖo agbannɔamɛji yí Yehowa na mì mɔ mìwo le lé bu nɔ mɛ ci asu alo ashi ku nɔ.​—Hlɛn Ʒaki 1:27.

17. Nyi yí taɖo mìɖo akpedo mɛ ci asuɔ alo ashiɛ so gbeɖe ɖɛ nuɔ?

¹⁷ Ci nyɔnu alo asu so gbeɖe mɛɖewo ɖɛɔ, ena wole vevisese koɖo tamɛbukpɔ  mɛ. Joyce ci asuɔ so gbeɖe ɖɛ yí ɖe mɛbu, nu mɔ: “Vevi ci ŋse ci asunyɛ gbeŋ nyina wu vevi ci nase, nɔ ku eku sa. Nɔ afɔku eje alo edɔ̀ ele yí ku saɔ, nanya mɔ denyi ɖui eɖui yí wɛ o. Vɔ ecɛ yɛɔ, asunyɛ ɖui yí gbeŋ. Ŋkpɔɛ mɔ édo ŋkpɛnŋ.”

18. Nɔ asu alo nyɔnu so gbeɖe mɛɖe ɖɛ ɖe, nyi mìatɛnŋ awa asɔ kpedo nuɔ?

¹⁸ Nɔ mìwanɔ xomɛvunu hwɛhwɛwo ɖaɖa mɛɖe ci yí asuɔ alo ashiɛ so gbeɖe ɖɛɔ, mìdadasɛ ni mɔ mìluin. Woʒan exlɔ nywiwo ɖɛyɛ sɔwu sa. (Elo. 17:17) Lé àtɛnŋ adasɛ do mɔ yenyi wowo xlɔɔ? Àtɛnŋ ayɔ wo nɔ ŋɖuɖu kleŋ ɖe. Àtɛnŋ azan gamɛ akpɔ jijɔ koɖo wo alo aɖe kunu koɖo wo. Àtɛnŋ agbeyɔ wo nɔ woavawa sɛnsɛn xomumɛtɔ koɖo mí hweɖewonu. Nɔ èwɛ ahan ɔ, Yehowa akpɔ jijɔ, ɖo ésɔ “mɛ ciwo yí eji gban nɔ gbɔ” yí “kpɔnɔ kposhuwo ji.”​—Eha. 34:​18, nwt; 68:5.

19. Nyi yí 1 Piɛ 3:8 mɔ mìwo le waɔ?

¹⁹ Dajinjin o, hwenu yí Mawu Fyɔɖuxu lɔ akpakɔ acɛ do nyigban lɔ jiɔ, “woaŋlɔbe xaxa sasatɔwo.” Mìkpɔkɔ mɔ veviɖe nɔ gacimɛ “amɛwo da ɖoŋwi hwenu xoxwi o. Wo da ɖoŋwi enu hunnɔwo domɛtɔ ɖe o.” (Ezai 65:​16, nwt, 17) Mína nɔ mìakpenɔdo mìwonɔnɔwo nu yí adanasɛ to nuxuxoxo koɖo enuwana mɛ mɔ mìlɔn mìwo nɔvi xɔsetɔwo pleŋ keke asɔ na nɔ hwenɔnu.​—Hlɛn 1 Piɛ 3:8.