Yi enu ci yí le mɛ ji

Yi yi mɛnyɔwo tɔxu

ENUKPLAKPLA NYƆTA 23

‘Míle zanŋte nɔ woŋgbetrɔ tamɛ nɔ mí o’!

‘Míle zanŋte nɔ woŋgbetrɔ tamɛ nɔ mí o’!

“Mí le zanŋte nɔ wo ŋgbe sɔ enyɔ dɔndɔn koɖo susu vɔnwo yí a trɔ tamɛ nɔ mí o. Susu hunnɔwo so agbetɔ ciwo yí le xexe cɛ mɛ gbɔ.”​—KOL. 2:8.

EHAJIJI 96 Mawu Ŋutɔ Ƒe Agbalẽ​—Kesinɔnue

SUSU VEVI LƆ *

1. Sɔ koɖo Kolosetɔwo 2:​4, 8 ɖe, lé Satana tenɔ kpɔ mɔ yeakpɔ ŋsɛn do mìwo susuwo ji doɔ?

SATANA ji mɔ yeana mìami Yehowa lɔnlɔn. Eyi taɖo ejenɔ agbla mɔ yeakpɔ ŋsɛn do mìwo susuwo ji yí atrɔ tamɛ nɔ mì, nɔ mìakpɔnɔ enuwo shigbe yɛ hannɛ. Éjenɔ agbla mɔ yeato enu ciwo yí dronɔ mì ji keŋ akpɔ ŋsɛn do mì ji nɔ mìakplɔ ye do.​—Hlɛn Kolosetɔwo 2:​4, 8.

2-3. (a) Nyi yí taɖo mìɖo awa do amɛkanxlenyɔ ciwo yí le Kolosetɔwo 2:8 mɛ jiɔ? (b) Nyi mìakpɔ le nyɔta cɛ mɛɔ?

2 Afɔku teŋ enyi, nɔ Satana ble mì. Vɔ Satana atɛnŋ able mì nyaoa? Ɛɛ, ajɔ dru! Ðo ŋwi mɔ denyi jimaxɔsetɔwo yí Pɔlu nu amɛkanxlenyɔ ciwo le Kolosetɔwo 2:8 mɛ nɔ o. Kristotɔ ciwo wosɔ gbɔngbɔn kɔkɔɛ shi ami nɔ yí enu wo nɔ. (Kol. 1:​2, 5) Kristotɔ cɛwo le afɔku mɛ hwenɔnu. Vɔ mìwo le afɔku mɛ gbɛ sɔwu wo. (1 Kor. 10:12) Nyi yí taɖoɔ? Ðo wosɔ Satana dɔŋkpe ɖaɖa nyigban yí ejekɔ agbla veviɖe mɔ yeasɔ Mawu sɛntɔ egbejinɔtɔwo bu mɔ. (Enyɔ. 12:​9, 12, 17) Gbesɔ kpe niɔ, mìle hwenu ci mɛ yí amɛvwinwo koɖo amɛbletɔwo “yì jinjin tɔxu nɔ wowo nuvɔn wawa.”​—2 Tim. 3:​1, 13.

3 Le nyɔta cɛ mɛɔ, mìakpɔ lé Satana zannɔ “susu vɔnwo” mɔ yeasɔ trɔ tamɛ nɔ mì do. Mìaxo nuxu so “ayemɛnuwawa” amɛtɔn ciwo ezannɔ nu. (Efe. 6:​11, nwt) Yí le nyɔta ci yí akplɔ ecɛ do mɛɔ, mìakpɔ lé mìawa nu do nɔ ayemɔ yi tɔwo ŋgbekpɔ ŋsɛn do mìwo susuwo ji o. Vɔ doŋkɔɔ, na mìaxo nuxu so lé Satana ble Izraɛliviwo do, ci wova ci Gbeɖu Nyigban lɔ ji keŋ akpɔ enu ci mìatɛnŋ akpla so mɛ.

SATANA TE IZRAƐLIVIWO KPƆ NƆ WOASƐN VOJUWO

4-6. Sɔ koɖo 2 Ese Wema 11:​10-15 ɖe, agbledede mɔnu yoyu ciwo Izraɛliviwo ɖo akpla hwenu wovayi ci Gbeɖu Nyigban lɔ jiɔ?

Satana sɔ ayejeje te Izraɛliviwo kpɔ nɔ woasɛn vojuwo. Lé ewɛ doɔ? Énya mɔ woʒan ŋɖuɖu. Eyi taɖo eto mɔ cɛ ji yí ble wo nɔ woawa yi dro. Izraɛliviwo ɖo akpla agbledede mɔnu buwo le Gbeɖu Nyigban lɔ ji. Ðo le Eʒiptiɔ, Nili tɔsasa shi yí Izraɛliviwo zannɔ le wowo bojiwo. Vɔ le Gbeɖu Nyigban lɔ jiɔ, denyi tɔsasa gangan ɖe shi yí wozannɔ le bojiwo o. Eshi koɖo ahun yí janɔ nɔ wo. (Hlɛn 2 Ese Wema 11:​10-15; Ezai 18:​4, 5) Eyi taɖo Izraɛliviwo ɖo akpla emɔ yoyu ci ji woato ade agble. Danɔ fafɛɖe o, ɖo mɛ ciwo yí nya agbledede ɖɛ hwɛɖeka le wo mɛ sugbɔtɔ ku le zoxuji.

Lé Satana tɛnŋ trɔ tamɛ nɔ Izraɛlivi ciwo yí nyi agbledetɔwo doɔ? (Kpɔ mamamɛ 4-6) *

5 Yehowa ɖe mɛ nɔ yi mɛwo mɔ wowo nɔnɔmɛ trɔ. Yí ena wo amɛkanxlenyɔ ciwo woatɛnŋ abu mɔ wodeca ka koɖo agbledede o. Énu mɔ: “Míkpɔ míwoɖekiwo ji nywiɖe nɔ míwo jiwo ŋgbeble mí míabu yí asɛn mawu buwo keŋ ado ŋdo nɔ wo o.” (2 Ese. 11:​16, 17, nwt) Nyi yí taɖo Yehowa kanxle wo mɔ woŋgbesɛn mawu buwo hwenu exokɔ nuxu so agbledede mɔnu yoyuwo nuɔ?

6 Yehowa nya mɔ Izraɛliviwo aji mɔ vojusɛntɔ ciwo yí trɔdo yewo le kpla nɔtɔxu gbledede mɔnu ɖewo yewo, vɔ ecɛ anyi tetekpɔ nɔ wo. Nyao yɔ, mɛ ciwo yí trɔdo Izraɛliviwo nya agbledede ɖɛ wu wo yí woatɛnŋ akpla mɔnu nywi ɖewo so wo gbɔ, vɔ afɔku le mɛ. Kannatɔ agbledetɔ cɛwo sɛnnɔ Bali yí sɛnsɛn ŋtɔ́ jixɔsewo kpɔ ŋsɛn do wo ji. Woxɔɛ se mɔ Bali tɔ yí jeŋkwi nyi yí eyi na eshi janɔ. Yehowa deji mɔ ŋsukankan jixɔse cɛwo le kpɔ ŋsɛn do ye sɛntɔwo ji o. Vɔ Izraɛliviwo cin zenɛniɖe mɔ Bali yí yewoasɛn. (Amh. 25:​3, 5; Koj. 2:13; 1 Efy. 18:18) Evyɛɔ, do jeshi lé Satana tɛnŋ sɔ Izraɛliviwo wa hwashi do.

AYEMƆ AMƐTƆN CIWO JI SATANA TO YÍ SƆ IZRAƐLIVIWO WA HWASHI

7. Xɔse dodokpɔ ci yí Izraɛliviwo do go hwecinu wole Gbeɖu Nyigban lɔ jiɔ?

7 Izraɛliviwo jijiɛ mɔ eshi le ja nɔ yewo. Edro ci yí sɔgbe enyi; edro ŋtɔ́ yí nyi ayemɔ ŋkɔtɔ ci Satana zan yí sɔ ble wo. Eshi kankin yí janɔ xweshiaxwe le Gbeɖu Nyigban lɔ ji, so avril vɔvɔnu yi septembre. Gbɔxwe Izraɛliviwo akpɔ enu aɖu yí wowo jinukuwo anyɔ dojiɔ, eshi ci yí tɔnɔ jaja so octobre mɛ yí nanɔ. Satana ble Izraɛliviwo yí woxɔɛ se mɔ yewoɖo awa vojusɛntɔ ciwo trɔdo yewo kɔnuwo nɔ enuwo amlɛ nɔ yewo. Vojusɛntɔ ŋtɔ́wo xɔɛ se mɔ yewoɖo awa kɔnu ɖewo gbɔxwe yewo mawuwo ana eshi aja. Mɛ ciwo yí dexɔ Yehowa ji se nywiɖe buini mɔ, voju kɔnu cɛwo wawa yí nyi emɔ kuɖeka kpaŋ ci ji yewoato nɔ efyɔɖyiɖyi hwenu ŋgbejinjin sugbɔ o, eyi taɖo wowanɔ kɔnu cɛwo yí sɔ sɛnnɔ ŋsumawu Bali.

8. Nyi yí nyi ayemɔ amɛvetɔ ci yí Satana zan ɔ? Ðe mɛ.

8 Gbɔdɔndɔn masɔkoɖose drowo yí nyi ayemɔ amɛvetɔ ci Satana zan sɔ ble Izraɛliviwo. Jukɔn ciwo yí sɛnnɔ vojuwo wanɔ gbɔdɔndɔnnu nyɔŋwo le wowo mawuwo sɛnsɛn mɛ. Gbedoxɔ mɛ saka ci nyɔnu koɖo ŋsuwo wanɔ can le sɛnsɛn kɔnu xoɖyixoɖyi lɔwo mɛ. Vojusɛntɔwo ɖe mɔ do ŋsu koɖo ŋsu alo nyɔnu koɖo nyɔnu gbɔdɔndɔn nu yí gbekpɔɛni mɔ yisɔgbe ahan! (2 Ese. 23:​17, 18; 1 Efy. 14:24) Vojusɛntɔwo xɔɛ se mɔ kɔnu cɛwo donɔ ŋsɛn yewo mawuwo yí wonanɔ jinukuwo nyɔnɔ. Gbɔdɔndɔn masɔkoɖose kɔnu cɛwo jɔnɔ ji nɔ Izraɛlivi sugbɔtɔ yí wotɔ ŋsumawu ŋtɔ́wo sɛnsɛn. Le nyɔnɔnwi mɛɔ, Satana sɔ wo wa hwashi.

9. Sɔ koɖo Oze 2:​16, 17 ɖe, lé Satana wɛ yí Izraɛliviwo ŋlɔbe mɛ ciŋmɛ Yehowa nyiɔ?

Satana zan ayemɔ amɛtɔntɔ. Éble Izraɛliviwo yí woŋlɔbe mɛ ciŋmɛ Yehowa nyi. Le nyɔnuɖɛtɔ Ʒeremi hwenuɔ, Yehowa nu mɔ enyɔnuɖɛtɔ ŋsukantɔwo na Ye sɛntɔwo ŋlɔbe Ye ŋkɔ “do Bali ŋci.” (Ʒer. 23:​27, nwt) Ewa mɔ Mawu mɛwo mi Yehowa ŋkɔ lɔ zanzan keŋ yí sɔ Bali ŋkɔ ci gɔnmɛ yí nyi “Enuwotɔ” alo “Axwetɔ” ɖɔli. Ecɛ wɛ mɔ egbɔnnu nɔ Izraɛliviwo mɔ woanya evototo ci yí le gblamɛ nɔ Yehowa koɖo Bali yí gbena ele fafɛɖe mɔ woasɔ Bali kɔnuwo caka koɖo Yehowa sɛnsɛn.​—Hlɛn Oze 2:​16, 17, nwt gɔnmɛnuŋwlɛnŋwlɛn.

AYEMƆ CIWO SATANA ZANNƆ LE EGBƐMƐ

10. Ayemɔ ciwo Satana zannɔ le egbɛmɛɔ?

10 Ayemɔ ŋtɔ́wo ke yí Satana zannɔ sɔ amɛwo wanɔ hwashi le egbɛmɛ. Ézannɔ wowo drowo, éna wokpɔnɔ gbɔdɔndɔn masɔkoɖose mɔ yɛnyɔ yí gbena woŋlɔnɔbe mɛ ciŋmɛ Yehowa nyi. Doŋkɔɔ, mìaxo nuxu so lé Satana nanɔ yí amɛwo ŋlɔnɔbe mɛ ciŋmɛ Yehowa nyi nu.

11. Lé Satana blenɔ amɛwo yí woŋlɔnɔbe mɛ ciŋmɛ Yehowa nyi doɔ?

11 Satana blenɔ amɛwo yí woŋlɔnɔbe mɛ ciŋmɛ Yehowa nyi. Le apostolowo ku goduɔ, mɛ ciwo mɔ yewonyi Kristotɔwo domɛtɔ ɖewo tɔ ŋsunukplakplawo dradra. (Edɔ. 20:​29, 30; 2 Tɛs. 2:3) Xɔsegbetɔ cɛwo tɔ amɛwo bleble yí wodegbenya mɛ ciŋmɛ Mawu adodwi lɔ nyi o. Le kpɔwɛ mɛ, womi Mawu ŋkɔ zanzan le wowo Bibla gɔnmɛɖeɖewo mɛ keŋ yí sɔ enyɔgbe “Axwetɔ” alo bubuŋkɔ buwo ɖɔli. Ci wosɔ “Axwetɔ” ɖɔli Mawu ŋkɔ lɔɔ, ena egbɔnnɔnu nɔ mɛ ciwo yí hlɛnnɔ Bibla mɔ woakpɔ vovototo ci le gblamɛ nɔ Yehowa koɖo “axwetɔ” bu ciwo le Ŋwlɛnŋwlɛn lɔwo mɛ. (1 Kor. 8:5) Wozan enyɔgbe “Axwetɔ” nɔ Yehowa koɖo Yesu. Ecɛ wɛ mɔ amɛwo degbetɛnŋ donɔ jeshi vovototo ci yí le gblamɛ nɔ Yehowa koɖo Eviɛ Yesu fafɛɖe o. (Ʒan 17:3) Ci amɛwo caka ahan ɔ, woxɔ Mawu-amɛtɔn-nyi-ɖeka nukplakpla ci yí dele Mawu Nyɔ lɔ mɛ o ji se. Ecɛwo pleŋ wɛ mɔ, amɛ sugbɔtɔ xɔɛ se mɔ wodatɛnŋ jeshi Mawu o. Ŋsu aditi ci yí nyi cɛɔ?​—Edɔ. 17:27.

Lé Satana zannɔ ŋsusɛnsɛnhawo yí sɔ fɔnnɔ gbɔdɔndɔn masɔkoɖose drowo do amɛwo mɛ doɔ? (Kpɔ mamamɛ 12) *

12. Nyiwo yí ŋsusɛnsɛnhawo jenɔ agbla mɔ yewoana amɛwo akpɔ mɔ wonyɔɔ, yí shigbe lé Rɔmatɔwo 1:​28-31 ɖe mɛ nɛ ɖe, nyi yí tonɔ so mɛɔ?

12 Satana zannɔ gbɔdɔndɔn masɔkoɖose drowo. Le blema Izraɛli hwenuɔ, Satana zan ŋsusɛnsɛnwo keŋ sɔ na amɛwo wanɔ gbɔdɔndɔn masɔkoɖosenuwo. Emɔ ŋtɔ́ ke egbezankɔ gbɛ. Ŋsusɛnsɛnhawo ɖenɔ mɔ do gbɔdɔndɔn masɔkoɖose nu yí gbejenɔ agbla nɔ amɛwo akpɔɛ mɔ yɛnyɔ. Ena mɛ ciwo yí mɔ yewosɛnnɔ Mawu domɛtɔ sugbɔtɔ gbe wawa do agbenywinɔnɔ se ciwo yí le Bibla mɛ ji. Apostolo Pɔlu dre enu ci yí tonɔ so mɛ le lɛta ci yí eŋwlɛn ɖaɖa Rɔmatɔwo mɛ. (Hlɛn Rɔmatɔwo 1:​28-31.) “Enu ciwo wo de ɖo a wa o” yí nyi gbɔdɔndɔn masɔkoɖosenuwo pleŋ ciwo mɛ vijinu ɖekɛŋmɛ nɔnɔ gbɔdɔndɔn can le. (Rɔm. 1:​24-27, 32; Enyɔ. 2:20) Vɔ mìwoɔ, ele veviɖe mɔ mìawa do Bibla nukplakpla ciwo mɛ kɔ ji!

13. Ayemɔ bu ci Satana zannɔɔ?

13 Satana zannɔ edro ciwo yí sɔgbe. Ci mìjinɔ mɔ mìakpɔ mìwo koɖo mìwo xomu ʒanwo gbɔɔ, esɔgbe le jɔjɔmɛnu. Ecɛ na yí mìjinɔ mɔ mìabi le ŋɖe wawa mɛ. (1 Tim. 5:8) Nɔ mìyi suklu yí kpla nu sɛnsinɖeɔ, mìabi le ŋɖe wawa mɛ. Vɔ ele mɔ mìanɔ zanŋte. Le ju sugbɔtɔ mɛɔ, wokplanɔ alɔnudɔ ɖe sukluviwo yí gbekplanɔ xexe cɛ mɛ nunya wo. Wonunɔ nɔ wo mɔ woŋgbekando ji mɔ Mawu li o yí woŋgbedo bubu Bibla nu hɛnnɛ o. Wonunɔ nɔ sukluvi lɔwo mɔ ŋɖɛnyatɔwo pleŋ xɔɛ se mɔ, amɛjɔsolanmɛ nukplakpla lɔ ɖekɛ yí ɖe fini yí agbe jɔ so mɛ. (Rɔm. 1:​21-23) Nukplakpla ŋtɔ́wo to akpo nɔ ‘Mawu nunya.’​—1 Kor. 1:​19-21; 3:​18-20.

14. Nɔnɔmɛ ciwo agbetɔwo nunya fɔnnɔ do amɛ mɛɔ?

14 Agbetɔwo nunya to akpo nɔ Mawu se jɔjɔɛwo alo trɔkpe wo. Enukplakpla cɛwo denanɔ yí gbɔngbɔn lɔ kusɛnsɛn sunnɔ amɛ shi o, ewaɖeɔ, “ŋcilan lɔ dɔwawawo” yí wofɔnnɔ do amɛ mɛ. (Gal. 5:​19-23, nwt) Enanɔ amɛwo yinɔ go yí lɔnnɔ “wowoŋtɔwo ɖekɛ.” (2 Tim. 3:​2-4) Nɔnɔmɛ cɛwo to akpo nɔ amɛɖekisɔsɔhwe nɔnɔmɛ ci yí Mawu ji mɔ ye sɛntɔwo le ɖo. (2 Sam. 22:28) Kristotɔ ɖewo ciwo yí wa winivɛshite vatɔ tamɛ bubu shigbe xexeɛ mɛ tɔwo hannɛ; wodegbeɖonɔ Mawu susu do enuwo nu o. Na mìakpɔ kpɔwɛ ɖeka ci yí dasɛ enu ci yí atɛnŋ ajɔ, nɔ mìdo tokuitokui enyɔ cɛ.

Lé xexe cɛ mɛ nunya atɛnŋ akpɔ ŋsɛn do mìwo susuwo ji doɔ? (Kpɔ mamamɛ 14-16) *

15-16. Nyi yí enu ci mɛ nɔvinyɔnu ɖeka to kpla eoɔ?

15 Nɔvinyɔnu ci yí le gashiagamɛ sumɔsumɔdɔ lɔ mɛ wu exwe 15, nu mɔ: “Kunuɖetɔ ci yí wa ʒinʒindoshimɛ yí ŋnyi, ŋhlɛn nu yí gbese wonu afɔku ciwo yí le winivɛshite yiyi mɛ, gan ŋdo tokuitokui amɛkanxlenyɔ ŋtɔ́wo. Ŋbui mɔ aɖaŋɖoɖo lɔ dekanŋ o.” Nyi yí vato so mɛ niɔ? Élɔn doji mɔ: “Ŋdonɔ gbla sugbɔ nɔ wema kplakpla lɔ, egbexɔnɔ gamɛ sugbɔ le ŋshi keke ŋdevonɔ ado gbe ɖaɖa nɔ Yehowa shigbe lé ŋwɛni sa nɛ o. Enu cinɔ kɔ nɔŋ keke ŋdegbetɛnŋ kannɔ seŋ koɖo amɛwo so Bibla nu o, ŋdegbetɛnŋ dranɔ bɔbɔwo do nywiɖe o. Ŋdakpe mɔ ci ŋvanya mɔ suklu gangan lɔ yiyi dadahɛn ekacaca ci yí le gblamɛ nɔ nyɛ koɖo Yehowaɔ, ŋkpɔ mɔ ŋɖo aɖo te yi. Ŋmi suklu lɔ yiyi.”

16 Lé suklu gangan lɔ yiyi kpɔ ŋsɛn do nɔvinyɔnu lɔ susu ji doɔ? Éɖo ŋci mɔ: “Ewa ŋkpɛn nɔŋ mɔ manu mɔ, winivɛshite lɔ na anyi susuwo nɔnɔ amɛwo fɛnwo ji, vevitɔ nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo fɛnwo. Ŋjinɔ mɔ wo le wa nu wu ci ji woakpe. Ŋgbeɖenɔ nyɛɖeki do vo le wo nu. Exɔ hwenu jinjin gbɔxwe ŋvami enu bubu kpɔ ahan. Enu ci mɛ ŋto na ŋkpɔɛ mɔ, nɔ mìdewa do amɛkanxlenyɔ ci mìwo Da ci yí le jeŋkwimɛ nakɔ mì to yi habɔbɔ lɔ jiɔ, afɔku ŋtɔteŋ enyi. Yehowa jeshiŋ ɖɛ wu nyɛŋtɔ. Nɔ nya ŋnya saɔ, naɖo to yi!”

17. (a) Nyi mìaɖo gligaan mɔ mìawaɔ? (b) Nyi mìakpɔ le nyɔta ci yí gbɔgbɔ mɛɔ?

17 Ðui gligaan mɔ Satana xexe lɔ “nyɔ dɔndɔn koɖo susu vɔnwo” ŋgbetrɔ tamɛ nɔ ye gbeɖe o. Ŋgbeɖe mɔ nɔ Satana able eo gbeɖe o. (1 Kor. 3:18; 2 Kor. 2:11) Ŋgbeɖe mɔ nɔ Satana ana naŋlɔbe mɛ ciŋmɛ Yehowa nyi koɖo lé eji mɔ eo le sɛn ye do gbeɖe o. Wanɔ do agbenywinɔnɔ se kɔyiji Yehowa tɔwo ji. Gbesɔ kpe niɔ, ŋgbena Satana aflu eo nado tokuitokui aɖaŋɖoɖo Yehowa tɔwo o. Vɔ lé àwa nu do nɔ èdo jeshi mɔ xexe cɛ mɛ susuwo tɔ ŋsɛn kpɔkpɔ do ye jiɔ? Enyɔta ci yí gbɔgbɔ adasɛ lé Mawu Nyɔ lɔ atɛnŋ amu susu koɖo adɛn “ciwo yí lo do gogwiɖe” le amɛ mɛ do.​—2 Kor. 10:​4, 5, nwt.

EHAJIJI 49 Míado Dzidzɔ Na Yehowa Ƒe Dzi

^ par. 5 Satana bi le amɛbleble mɛ. Éflu amɛ sugbɔ yí woxɔɛ se mɔ yewole vovomɛ, vɔ le nyɔnɔnwi mɛɔ, yi hwashiwo yí wonyi. Nyɔta cɛ agbeje ayemɔ ciwo ji Satana tonɔ yí blenɔ amɛwo mɛ.

^ par. 48 FOTOWO MƐ ÐEÐE: Wote Izraɛlivi ciwo yí dokɔ ha koɖo Kannatɔwo kpɔ mɔ wo le sɛn Bali yí awa gbɔdɔndɔnnu dɔndɔnwo.

^ par. 51 FOTOWO MƐ ÐEÐE: Cɔci ɖeka dadasɛ mɔ yeɖe mɔ do mɛ ciwo yí ɖo vijinu ɖekɛŋmɛ nɔnɔ gbɔdɔndɔn nu.

^ par. 53 FOTOWO MƐ ÐEÐE: Nɔvinyɔnu jajɛ ɖeka yikɔ winivɛshite. Yɛ koɖo sukluvi kpɛtɛwo lɔn do wowo cica susu ji mɔ, jɔjɔmɛnununya koɖo mashinniɖaŋnunyawo yí atɛnŋ akpɔ agbetɔwo cukaɖawo pleŋ gbɔ. Le yi goduɔ, degbesenɔ vivi nɔ bɔbɔwo le Fyɔɖuxuxɔ mɛ o yí tɔ afɛnwo kpɔkpɔ le nɔviwo nu.