1. Nyi yí taɖo mìatɛnŋ amɔ Satana le shigbe adedatɔ nɛɔ?

TAJINU ɖeka ci yí le adewo shi yí nyi mɔ woalé elan ɖe alo awui. Wotɛnŋ zannɔ fɛnca alo gamɔ vovovowo. Mɛɖeka le mɛ ciwo mɔ yewova akɔn fagbe nɔ Job xo nuxu so fɛnca cɛ hanwo nu. (Job 18:8-10) Lé adedatɔ wɛni keke lénɔ elan ɖeɔ? Élenɔ ŋkuvi do elan lɔ nu nywiɖe. Fini eyinɔɔ? Nyi yí jɔnɔ ji niɔ? Fɛnca ci nazan asɔ li le avomɛɔ? Satana le shigbe adedatɔ ŋtɔ́ hannɛ. Élenɔ ŋkuvi do mì nu nywiɖe. Édonɔ jeshi finiwo mìyinɔ koɖo enu ciwo yí jɔnɔ ji nɔ mì. Le yi goduɔ, ézannɔ fɛnca ci ekpɔ mɔ yɛale mì le avomɛ. Vɔ Bibla nu nɔ mì mɔ nɔ fɛnca lɔ lé mìɔ, mìatɛnŋ ato le mɛ dru. Egbekpla mì lé mìawɛ aze nɔ fɛnca lɔwo.

2. Fɛnca amɛve ciwo yí wanɔ dɔ nɔ Satana nywiɖe wuɔ?

² Egoyiyi koɖo ŋbia * yí nyi fɛnca amɛve ciwo yí wanɔ dɔ nɔ Satana nywiɖe wu. Satana zan nɔnɔmɛ dɔndɔn cɛwo so xwe kotokun nɛniɖe ke yí wojenɔ ji ni nywiɖe. Éle shigbe xeviletɔ ci yí ɖo aye nɔ xevi ɖeka keŋ li do ajamɛ nɛ. (Eha. 91:3) Vɔ de eyi taɖo mìatashi mìwoɖekiwo ɖɛ Satana alé o. Nyi yí taɖoɔ? Ðo Yehowa dre ayemɔ ciwo Satana zan yí sɔ lénɔ amowo nɔ mì.—2 Kor. 2:11.

3. Nyi yí taɖo Yehowa na woŋwlɛ mɛ ciwo yí je egoyiyi alo ŋbia fɛnca mɛ kpɔwɛwo do Bibla mɛɔ?

³ Yehowa kpla mì mɔ afɔku teŋ yí egoyiyi koɖo ŋbia nyi ci enu ŋci yí jɔ do yi sɛntɔ ɖewo ji, nɔ mìŋgbevawa wowo  fɛnwo o. Do jeshi le kpɔwɛ ciwo mɛ mìagbeje mɛ mɔ Satana kpe ji yí lé Yehowa sɛntɔ ciwo yí shin le gbɔngbɔnmɛ hɛnnɛ. Ecɛ dasɛ mɔ mìdakpe ji aze nɔ egoyiyi koɖo ŋbia yɔa? Oo. Yehowa na woŋwlɛ kpɔwɛ cɛwo do Bibla mɛ nɔ “wo a nyi klanklandaɖɛ nɔ mì.” (1 Kor. 10:11) Énya mɔ kpɔwɛ cɛwo akpedo mì nu yí mìakpla lé mìawɛ aze nɔ Legba fɛncawo alo ato le wo mɛ.

4. Nyi yí atɛnŋ ajɔ do mì ji nɔ mìnyi egoyitɔɔ?

⁴ Satana ji mɔ mìwo le nyi egoyitɔwo. Énya mɔ nɔ mìnyi egoyitɔwoɔ, mìale shigbe ye hannɛ yí mìdavanɔ agbe tɛgbɛɛ o. (Elo. 16:18) Eyi dɔ apotru Pɔlu kanxle mì mɔ, nɔ mɛɖe ‘tɔ́ egoyiyiɔ, woaɖo kojo ni shigbe lé woɖo kojo nɔ Satana nɛ.’ (1 Tim. 3:6, 7) Nɔ mìnyi amɛ yoyu le nyɔnɔnwi lɔ mɛ alo mìsɛnkɔ Yehowa na nɔ exwe sugbɔ can ɔ, ecɛ tɛnŋ jɔ do mɛɖekpokpui ji le mì mɛ.

5. Shigbe lé Ŋununyatɔ 7:16, 20 nui nɛ ɖe, lé egoyitɔ atɛnŋ awa nu doɔ?

⁵ Mɛ ciwo yí yinɔ go jinɔ wowoɖekɛ tɔ. Satana jikɔ veviɖe mɔ, mìajinɔ mìwoɖekɛ tɔ yí asɔ susu ɖo mìwoɖekiwo ji sɔwu Yehowa ji, vevitɔ nɔ mìle cukaɖawo mɛ. Le kpɔwɛ mɛ, mɛɖe do hwɛ eo do ŋci dewa ji kpɔa, alo mɛɖe wa numajɔmajɔ ɖe koɖo eo? Ajɔ ji nɔ Satana nɔ èdo dɔmɛzi do Yehowa alo nɔviwo. Legba gbeji mɔ nɔ cukaɖa ɖe va eo jiɔ, eo le zɔn do ao susu ɖekɛ ji yí akpɔ gbɔ, sɔwu mɔ àzɔn do emɔdasɛnamɛ ci Yehowa nakɔ eo le yi Nyɔ lɔ mɛ ji.—Hlɛn Ŋununyatɔ 7:16, 20.

6. Nyi àtɛnŋ akpla so enu ci yí jɔ do nɔvinyɔnu ci yí le Pays-Bas ji mɛɔ?

⁶ Do jeshi enu ci yí jɔ do nɔvinyɔnu ɖeka ci yí le Pays-Bas ji. Mɛbuwo fɛnwo donɔ dɔmɛzi ni. Eyi esɔ gbeta mɔ yedagbenɔnɔ ju koɖo wo o. Énu mɔ: “Nɔnɔmɛ lɔ na yí ŋci akogo sugbɔ, ŋdeji mɔ nasɔ ke wo o. Eyi ŋnu nɔ asunyɛ mɔ mìayi ci  hamɛ bu mɛ.” Yi goduɔ, ékpɔ JW Televiʒiɔn^® ji wana mars 2016 tɔ. Wana ŋtɔ́ na mɔdasɛnamɛ ciwo ji mìazɔn do yí akpanŋkɔ mɛbuwo fɛnwo. Nɔvinyɔnu lɔ vanu mɔ: “Ŋvakpɔɛ mɔ ŋɖo asɔ nyɛɖeki hwe yí abunɔ tamɛ kpɔ so nyɛŋtɔ fɛnwo nu sɔwu mɔ naji mɔ, nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔ ciwo yí le hamɛ lɔ mɛ le trɔ adɛn. Wana lɔ kpedo ŋnu yí sɔ susu ɖo Yehowa ji yí nya mɔ yi ɖekɛ yí ɖo acɛ anu enu ci mìɖo awa nɔ mì.” Nukplamu ci yí le mɛ nɔ mìɔ? Nɔ èle cukaɖa ɖe mɛɔ, kpɔtɔ asɔ susu ɖo Yehowa ji. Ðe kuku ni mɔ yɛ le kpedo ye nu nɔ yeakpɔnɔ nɔviwo shigbe lé ekpɔnɔ wo do nɛ. Edao ci le jeŋkwimɛ kpɔkpɔ wowo fɛnwo, ganŋkegan éle gbesɔsɔ mɔ yeasɔ ke wo. Éji mɔ eo can eɔ le wɛni ahan.—1 Ʒan 4:20.

7. Nyi yí jɔ do Efyɔ Ozia jiɔ?

⁷ Egoyiyi dɔ Ʒuda Fyɔ Ozia delɔn ɖo to nukplamu ci woni o yí wa enu ci deɖo acɛ awa o. Ozia wa enunywi sugbɔwo vayi. Éɖu ji le ahwa sugbɔ mɛ, écu jugan sugbɔwo, éde agble sugbɔ. “Mawu adodwi lɔ na enuwo mlɛ ni.” (2 Kro. 26:3-7, 10, NWT) Bibla nu mɔ: “Vɔ ci eva sɛnŋ ɔ, yi ji tɔ ego yiyi, yí ehɛn vwin va yiɖeki ji.” Yehowa do se sa mɔ, avɔnsatɔwo ɖekɛ yí ɖo asa linfin vɔn le gbedoxɔ lɔ mɛ. Vɔ Efyɔ Ozia sɔ egoyiyi ɖo gbedoxɔ lɔ mɛ keŋ sa linfin vɔn. Enu ci ewa dekpe nɔ Yehowa o yí edo ekpodɔ̀ ŋsu egoyitɔnɔ ŋtɔ́ nu. Ozia nɔ kpodɔ̀ lɔ mɛ keke je yi kugbe.—2 Kro. 26:16-21, NWT.

8. Lé wawa do nyɔ ciwo yí le 1 Korɛntitɔwo 4:6, 7 mɛ ji atɛnŋ ana mìdayinɔ go doɔ?

⁸ Mìatɛnŋ atɔ go yiyi yí aje nuvɔn mɛ shigbe Ozia nɛ drua? Mìakpɔ José kpɔwɛ. Enuwo mlɛkɔ ni nywiɖe le ajɔdodo nyɔwo mɛ yí egbenyi hamɛmɛshinshin ci nu wodonɔ bubu le yi hamɛ mɛ. Éxonɔ nuxu le kplɔnta le takpekpe koɖo takpekpeganwo. Gbesɔ kpe niɔ, ekán lɔ mɛ hamɛwo jikpɔtɔwo yɔɛni yí xɔnɔ nukplamuwo so gbɔ. Élɔn do ji mɔ: “Vɔ ci ŋbi yí nya enu sugbɔ wawa ɖɛɔ, ŋvatɔ kankando nyɛɖeki ji yí mi kankando Yehowa ji. Ŋbui mɔ ŋsɛnŋ, eyi taɖo ŋdeɖo to amɛkanxlenyɔ koɖo nukplamunyɔ Yehowa tɔwo hwenɔnu o.” José wa nuvɔn gangan ɖeka yí woɖi ti le hamɛ lɔ mɛ. Ewa xwe sugbɔ gbɔxwe wovaxɔɛ. Evyɛɔ,  énu mɔ: “Yehowa kplaŋ mɔ enu ci eɖo nɔ mì mɔ mìwo le wa yí le veviɖe, denyi texwe ci mìle alo nujikpekpe ci mìɖo yɔ o.” Mína mìaɖo ŋwi mɔ Yehowa gbɔ yí enujikpekpe koɖo agbanleamɛji ciwo mìɖo le hamɛ lɔ mɛ so. (Hlɛn 1 Korɛntitɔwo 4:6, 7.) Nɔ mìyinɔ goɔ, Yehowa dalɔn azan mì o.

9. Nyi ŋbia na Satana koɖo Ɛva waɔ?

⁹ Nɔ mìxokɔ nuxu so ŋbia nuɔ, Satana Legba yí vanɔ susu nɔ mì. Satana aɖo agbanleanmɛji sugbɔ hwenɔnu, ɖo Yehowa dɔla ɖeka yí enyi. Vɔ egbejikɔ agbanleamɛji sugbɔ doji. Éji mɔ woasɛn ye, vɔ Yehowa ɖekɛ yí je woasɛn. Satana ji mɔ mìwo le nɔ shigbe eye hannɛ, eyi dɔ ejeje agbla nɔ mìaji mɔ mìaɖo enu wu enu ci yí le mì shi. Ŋkɔtɔ ci etekpɔ mɔ yeawa enu cɛ yí nyi hwenu exo nuxu nɔ Ɛva. Yehowa lɔn Ɛva koɖo asuɔ yí na wo enuɖuɖu dojijɔnamɛ sugbɔwo yí mɔ wo le ɖu “acikusɛnsɛn ɖekpokpwi le ekpa lɔ mɛ,” vɔ kuɖeka yí wodaɖu o. (Gɔnm. 2:16) Ele ahan gan, Satana ble Ɛva nɔ abui mɔ yeɖo aɖu acikusɛnsɛn ci wogbe lɔ. Enu ci Ɛva ɖo dejeŋ ni o, egbejijiɛ nubu kpi. Yí mìnya enu ci yí vato so mɛ le yi godu. Ɛva wa nuvɔn yí le yiyimɛɔ, évaku.—Gɔnm. 3:6, 19.

10. Lé Davidi je ŋbia fɛnca mɛ doɔ?

¹⁰ Ŋbia na Davidi ŋlɔbe enu ciwo Yehowa ni. Ðewo yí nyi dɔkujeje, ŋkɔ yi to ni yí eɖu ji le ahwa sugbɔ mɛ. Davidi do akpe nɔ Mawu, ɖo édo jeshi mɔ “wo da tɛnŋ hlɛn” enu ciwo ena ye o. (Eha. 40:5) Vɔ le hweɖekanuɔ, Davidi ŋlɔbe enu ciwo Yehowa ni. Enu ci eɖo degbesunkɔ ni o, égbejijiɛ enu wu ahan. Ci Davidi ɖo nyɔnu sugbɔ can ɔ, droamu vwin na eji mɛbu shi. Nyɔnu lɔ yí nyi Baceba yí asuɔ nyi Uri Hititɔ. Amɛɖekɛtɔnyanya dɔ yí Davidi dɔn Baceba gbɔ yí efɔn fu. Enudɔndɔn teŋ Davidi wa, vɔ egbewa nubu ci yí nyina wu ahan. Énu mɔ wo le wu Uri! (2 Sam. 11:2-15) Lé Davidi bubui doɔ? Bui ebuikɔ mɔ Yehowa dekpɔ enu ci yí jɔ yɔa? Ci Davidi sɛn Yehowa le gbejinɔnɔ mɛ na nɔ hwenu jinjin ɖe vayi can ɔ, etɔŋ biabia, ecɛ na ese vevi sugbɔ. Jijɔ enyi mɔ le yiyimɛɔ, Davidi lɔn do  afɛn ciwo ewa ji yí trɔ jimɛ. Ci Yehowa sɔ enu ci ewa kiɔ, ejeŋ ni sugbɔ!—2 Sam. 12:7-13.

11. Sɔ koɖo Efezitɔwo 5:3, 4 ɖe, nyi yí akpedo mì nu yí mìaɖu ŋbia jiɔ?

¹¹ Nyi mìkpla so Davidi kpɔwɛ lɔ mɛɔ? Mìkpla mɔ mìatɛnŋ aɖu ŋbia ji nɔ mìkpɔtɔ donɔ akpe do enu ciwo pleŋ Yehowa na mì nu. (Hlɛn Efezitɔwo 5:3, 4.) Enu ci yí le mì shi ɖo asunnɔ nɔ mì. Nɔ mìkplakɔ Bibla koɖo amowoɔ, mìatɛnŋ ado ŋsɛn wo mɔ wo le bunɔ tamɛ kpɔ so enunywi ciwo Yehowa na wo yí adonɔ akpe ni do enu lɔwo ŋci. Nɔ mɛ lɔ donɔ akpe do enu ɖeka ŋci ŋkeŋke le kwɛshila ɖeka mɛ le yi gbedodoɖa mɛɔ, edasɛ mɔ edo akpe do enu vovovo amadrɛ nu. (1 Tɛs. 5:18) Àtɛnŋ awa enu cɛ han a? Nɔ èbunɔ tamɛ kpɔ so enu ciwo pleŋ Yehowa wa nɔ eo nuɔ, akpedo eo nu yí enu jenɔŋ nɔ eo. Gbesɔ kpe niɔ, nɔ enu jenɔŋ nɔ eoɔ, enu ci yí le eo shi asun nɔ eo. Yí nɔ enu jeŋ nɔ mìɔ, mìdagbebianɔŋ o.

12. Nyi ŋbia na yí Ʒudasi Iskariɔti waɔ?

¹² Ŋbia na yí Ʒudasi Iskariɔti wa enu baɖa yí sa Yesu. Denyi amɛdɔndɔn yí Ʒudasi nyi le tɔtɔmɛ o. (Luiki 6:13, 16) Yesu cin yí enyi apotru yi tɔ ɖeka. Yesu kando ji, eyi dɔ Yesu mɔ yɛ le hɛn dakavi ci mɛ yí eho le. Yesu koɖo apotruwo zannɔ eho lɔ sɔ kpɔnɔ wowo ʒanwo gbɔ le kunuɖeɖedɔ lɔ mɛ. Ecɛ le shigbe enunana asɔ do alɔ xexeɛ pleŋ mɛ dɔ ci mìwakɔ gbɛ hannɛ. Ʒudasi se zenɛniɖe yí Yesu kanxle amowo mɔ woŋgbebiaŋ o, gan evaje hweɖekanuɔ, étɔ eho lɔ fifi. (Maki 7:22, 23; Luiki 11:39; 12:15) Ʒudasi se amɛkanxlenyɔ cɛwo do eto godu.

13. Hwenu yí ŋbia Ʒudasi tɔ vazeɔ?

¹³ Ŋbia Ʒudasi tɔ vaze hwenu ekpɔtɔ hwɛɖeka woawu Yesu. Shimɔ ci yí nyi kponɔ yɔ Yesu koɖo yi nukplaviwo mɔ woava ɖu nu le ye gbɔ, Mari koɖo nɔviɛ Marta can le wo mɛ. Le ŋɖuɖu lɔ hwenuɔ, Mari kɔ ami hwɛnte ci yí ve ho sugbɔ do ta nɔ Yesu. Eyi Ʒudasi koɖo nukplavi kpɛtɛwo do dɔmɛzi sugbɔ. Nukplavi kpɛtɛwo tɛnŋ kpɔɛ mɔ nɔ wozan eho cɛ le kunuɖeɖedɔ lɔ mɛɔ, anyɔ wu. Vɔ nubu yí dɔ Ʒudasi do dɔmɛzi. “É nyi flafinɔ,” yí ji mɔ yeafi eho ci yí le daka lɔ mɛ. Le yi goduɔ, ŋbia na yí Ʒudasi sa Yesu yí xɔ eho ci wosɔ xwlenɔ hwashi ɖeka.—Ʒan 12:2-6; Mt. 26:6-16; Luiki 22:3-6.

14. Lé asu koɖo ashi ɖeka wa do nukplamu ci yí le Luiki 16:13 mɛ ji doɔ?

¹⁴ Yesu ɖo ŋwi nyɔnɔnwi vevi cɛ nɔ yi dokplɔtɔwo mɔ: “Mí da tɛnŋ sɛn Mawu koɖo eho do ɖekɛ o.” (Hlɛn Luiki 16:13.) Nyɔ cɛ gbekpɔtɔ nyi nyɔnɔnwi. Le kpɔwɛ mɛ, mìakpɔ lé asu koɖo ashi ɖeka ci yí le Roumanie wa do Yesu nyɔ cɛ ji do. Wokpɔ dɔ ɖeka nɔ wo yí woawɛ na nɔ hwenu kleŋ ɖe le eju ɖeka ci yí je dɔku mɛ. Wonu mɔ: “Hwenɔnuɔ, efɛn sugbɔ le kɔ nɔ mì mìacu le ehodadoxu, eyi taɖo ci mìse ahan ɔ, mìbui mɔ Yehowa yí cukɔ shi nɔ mì.” Vɔ fɛnca ɖeka le nɔ. Nɔ wolɔn yí wa edɔ lɔɔ, wodatɛnŋ akpɔ vovo yí asɛn Yehowa ahan o. Ci wohlɛn nyɔta ci yí nyi “Lé Nuteƒewɔwɔ Me Ðe Asi Tso Dzi Blibo Me” le Jutakpɔxɔ 15 août 2008 tɔ mɛ ɖegbɔɔ, wosɔ gbeta ɖeka. Wonu mɔ: “Nɔ enyi eho sugbɔ jiji yí bia ŋkuvi nɔ mì keke mìayi eju bu mɛ ayi wa dɔɔ, anyi mìsɔkɔ exlɔnyinyi ci yí le mìwo koɖo Yehowa gblamɛ  ɖokɔ texwe amɛvetɔ. Mìnya mɔ nɔ mìyiɔ, mìase vevi le gbɔngbɔnmɛ.” Eyi taɖo wogbe dɔ lɔ. Nyi yí vajɔɔ? Nɔviŋsu lɔ kpɔ edɔ ɖeka le yiŋtɔ jumɛ, edɔ ci yí sun do wowo ʒanwo nu. Nɔvinyɔnu lɔ nu mɔ: “Yehowa deŋlɔnɔbe yi sɛntɔwo gbeɖe o.” Eji jɔ asu koɖo ashi cɛ mɔ yewosɔ Yehowa mɔ eyi nyi yewo Xwetɔ denyi eho yɔ o.

15. Nyi yí taɖo mìakando ji mɔ mìatɛnŋ ato le Satana fɛncawo mɛɔ?

¹⁵ Nyi mìɖo awa nɔ mìdo jeshi mɔ mìyinɔ go alo mìbianɔŋ ɔ? Mìatrɔ dru! Pɔlu nu mɔ mɛ ciwo Satana lé “do fɛnca mɛ” atɛnŋ ato le mɛ dru. (2 Tim. 2:26) Eyi jɔ do Davidi ji. Éɖo to nukplamu sɛnŋ ci Natan ni yí tashi ŋbia yí dra yɛ koɖo Yehowa gblamɛ do yí wogbenyi xlɔwo. Ŋgbeŋlɔbe gbeɖe o, Yehowa sɛnŋ wu Satana. Eyi taɖo nɔ mìlɔn yí Yehowa kpedo mì nuɔ, mìatɛnŋ aɖe mìwoɖekiwo ti le fɛnca ɖekpokpui ci Legba aɖo nɔ mì mɛ.

16. Mi yí akpedo mì nu yí mìaze nɔ Satana fɛncawoɔ?

¹⁶ Vɔ anyɔ sɔwu mɔ mìdayi go alo abiaŋ gbeɖe o. Mawu kpekpedonu ɖekɛ yí ana mìasun ji. Vɔ mìdeɖo abui mɔ mìnyi ŋsu agbo yí mìdaje fɛnca ŋtɔ́ mɛ gbeɖe o! Can hɛnnɛ, mɛ ciwo yí sɛnkɔ Yehowa na nɔ hwenu jinjin ɖe vanyi egoyitɔwo alo ŋbiatɔnɔwo. Eyi taɖo donɔ gbe ɖaɖa nɔ Yehowa ŋkeŋke nɔ akpedo eo nu nɔ nagbeje ao susuwo koɖo ao nuwanawo mɛ. (Eha. 139:23, 24) Tekpɔ awa enu ci ji èkpe nɔ ŋgbeyinɔ go alo abianɔŋ o!

17. Nyi yí ajɔ do mìwo ketɔnɔ Legba ji le majinjin ɖe mɛɔ?

¹⁷ So exwe kotokun nɛniɖe keɔ, Satana nyi adedatɔ. Vɔ dajinjin o woablɛ yí le yiyimɛɔ, woagui si. (Enyɔ. 20:1-3, 10) Mìkpɔkpɔ mɔ nɔ azan ŋtɔ́ veviɖe. Gbɔxwe hwenɔnu aɖoɔ, nɔ zanŋte nɔ ŋgbevaje Satana fɛncawo mɛ o. Je agbla veviɖe nɔ ŋgbevanyi egoyitɔ alo ŋbiatɔnɔ o. Ðui gligaan yí ‘atrɔkpe Satana nɔ á shi yì azɔge le eo gbɔ.’—Ʒaki 4:7.