1. Nyi Yehowa wa nɔ mìwo ɖekaɖekaɔ?

YEHOWA yí dɔn mìwo ɖekaɖeka va yiɖeki gbɔ. (Ʒan 6:44) Enyɔ cɛ gɔnmɛ ɖe? Ci Yehowa le ŋkuvi do agbetɔ miliya nɛniɖe ciwo pleŋ le xexe lɔ mɛ nuɔ, ékpɔ enunywi ɖeka le eo mɛ ékpɔ mɔ eji nywi le eo shi yí eo atɛnŋ alɔn ye. Ecɛ le veviɖe nɔ Yehowa. (1 Kro. 28:9) Yehowa jeshi eo ɖɛ, ésenɔ nu gɔnmɛ nɔ eo yí gbelɔn eo. Ŋsɛndoamunyɔ teŋ yí nyɔ cɛ nyi!

2. Lé Yesu kpedo mì nu yí mìmɔŋje mɛ mɔ mìwo ɖekaɖeka le veviɖe nɔ Yehowa doɔ?

² Èle veviɖe nɔ Yehowa sugbɔ, ahanke ao kpena Kristotɔ nɔvio ŋsu koɖo nɔvio nyɔnuwo le veviɖe nɛ. Yesu sɔ Yehowa sɔ koɖo lɛngbɔkplɔtɔ le kpɔwɛ ɖeka mɛ keŋ asɔ kpedo mì nu mìamɔŋje nyɔ cɛ mɛ nywiɖe. Nɔ lɛngbɔ kuɖeka bu le lɛngbɔ sanŋdi ɖeka lɔwo mɛ ɖe, lé lɛngbɔkplɔtɔ awa nu doɔ? “[Átashi] ekave ho-wo-ho-ashiɖekɛ kpɛtɛ lɔwo daɖɛ do etowo ji yí á yì ji kuɖeka lɔ ci yí bu kpɔ.” Nɔ ékpɔɛɔ, dado dɔmɛzi do nu mɔ nyi yí gbedin yi bu ma o, ewaɖeɔ, ajɔ ji ni mɔ yekpɔɛ. Nukplamu ci yí le mɛɔ? Lɛngbɔ ɖekaɖeka le veviɖe nɔ Yehowa. Yesu nu mɔ: “Dé nyi lɔnlɔnnu nɔ míwo Da ci yí le jeŋkwi mɛ mɔ ɖevihwɛ hunnɔwo domɛtɔ ɖeka a bu o.”—Mt. 18:12-14.

3. Nyi mìakpɔ le nyɔta cɛ mɛɔ?

³ Kankandoji li mɔ, mìdaji gbeɖe mɔ mìwo yí ana nɔviŋsu alo nɔvinyɔnu ɖe agbɔjɔ o. Lé mìawɛ yí mìdado fɔbli mɛbuwoɔ? Yí nyi mìatɛnŋ awa nɔ mɛɖe je agɔ do mìɔ? Mìakpɔ ɖoŋci nɔ nyɔbiɔse cɛwo le nyɔta cɛ mɛ. Vɔ doŋkɔɔ, na mìakpɔ mɛ ciwo nu woxokɔ nuxu so ci wozan enyɔgbe “ɖevihwɛ cɛwo” le Matie eta 18 mɛ.

4. Miwo yí nyi “ɖevihwɛ cɛwoɔ”?

⁴ Yesu nukplaviwo yí nyi “ɖevihwɛ cɛwo” nɔ wonyi vihwɛ alo mɛganxoxu can. Wo pleŋ le “shigbe ɖevihwɛwo ɛnɛ,” ɖo wojikɔ veviɖe mɔ Yesu le kpla nu yewo. (Mt. 18:3) Ci woso eju koɖo akɔta vovovowo mɛ yí wowo mɛnyinyi gbeto akpo can ɔ, wo pleŋ xɔ Kristo ji se. Eyi Kristo can lɔn wo sugbɔ.—Mt. 18:6; Ʒan 1:12.

5. Lé ewanɔ nɔ Yehowa nɔ mɛɖe do fɔbli alo do vevisese nɔ ɖeka le Yi sɛntɔwo mɛɔ?

⁵ “Ðevihwɛ cɛwo” pleŋ le veviɖe nɔ Yehowa. Nɔ mìamɔŋje lé ewanɔ nɔ Yehowa do mɛɔ, mìabu tamɛ kpɔ so le ɖeviwo nu wanɔ nɔ mì do. Wovenɔ nɔ mì sugbɔ. Mìjinɔ mɔ mìaglɔn ta nɔ wo ɖo wodeɖo ŋsɛn o, wodeto ŋɖe mɛ le agbemɛ o yí wodenya ɖe shigbe mɛganxoxuwo nɛ o. Mìdejinɔ mɔ mɛɖe ado vevisese nɔ yi kpena o, vɔ nɔ mɛɖe dokɔ vevisese nɔ vihwɛ ɖeɔ, egbevenɔ mì nu sɔwu. Ahanke Yehowa ji mɔ yeaglɔn ta nɔ mìwo nɛ. Eyi taɖo evenɔ nu nɔ mɛɖe do fɔbli alo do vevisese nɔ mɛkuɖeka kpetii le Yi sɛntɔwo mɛ!—Ezai 63:9; Maki 9:42.

6. Sɔ koɖo 1 Korɛntitɔwo 1:26-29 ɖe, lé xexe lɔ kpɔnɔ Yesu nukplaviwo doɔ?

⁶ Emɔ bu ci ji woatɛnŋ agbe mɔ Yesu nukplaviwo le shigbe “ɖevihwɛ cɛwo” nɛ doɔ? Miwo yí xexe lɔ yɔnɔ mɔ amɛ veviwoɔ? Dɔkunɔwo, amɛ kpɛnkpinwo koɖo mɛ ciwo yí le ŋsɛntɔxuwo. Vɔ amowo dekpɔnɔ Yesu nukplaviwo do ahan ji o. Eyi taɖo xexe lɔ kpɔɛni mɔ wodele veviɖe o, wonyi “enu ciwo yí wo gbalinɔ.” (Hlɛn 1 Korɛntitɔwo 1:26-29.) Vɔ Yehowa yɛ dekpɔnɔ wo do ahantɔ ji o.

7. Lé Yehowa ji mɔ mìakpɔnɔ mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔwo doɔ?

⁷ Yehowa lɔn yi sɛntɔwo pleŋ, mɛ ciwo yí sinkɔ so exwe nɛniɖe ke koɖo mɛ ciwo yí nyi amɛ yoyu le nyɔnɔnwi lɔ mɛ. Mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo pleŋ yí le veviɖe nɔ Yehowa, taɖo woɖo ale veviɖe nɔ mìwo can. Mìji mɔ ‘mìalɔnnɔ mìwo nɔviwo habɔbɔ lɔ pleŋ,’ denyi mɛɖewo kpoŋ le wo mɛ yí mìalɔn o. (1 Piɛ 2:17) Mìɖo ale gbesɔsɔ awa nushianu asɔ glɔn ta nɔ wo yí agbesɔ ɖe le ji nɔ wo. Nɔ mìnya mɔ mìje agɔ alo do vevisese nɔ mɛɖeɔ, mìdeɖo awa shigbe mɔ ŋɖe dejɔ hannɛ o yí abui mɔ mɛ lɔ ɖo asɔ ke mì keŋ aŋlɔbe o. Taŋfuin nyi yí taɖo mɛɖewo ɖeblɛ donɔ dɔmɛziɔ? Etɛnŋ nyi fini nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnu ɖewo nɔ shin yí dɔ, wokpɔɛni mɔ amowo nyɔ wu yewo. Mɛbuwo nyi amɛ yoyuwo le nyɔnɔnwi lɔ mɛ; wodekpla lé woasɔ amowo gɔjeje kenɔ wo hɔɖo o. Nɔ nɔnɔmɛ lɔ le do ɖekpokpui can ɔ, mìɖo awa ci ji mìkpe nɔ fafa ani. Gbesɔ kpe niɔ, mɛ ci yí donɔ dɔmɛzi kabakaba do mɛbuwo fɛnwo nu ɖo anya mɔ yeɖo aje agbla atrɔ adɛn ŋtɔ́. Nɔ éwɛ ahan ɔ, ákpɔnɔ jijɔ yí yɛ koɖo nɔviwo gblamɛ avivinɔ.

8. Susu ci yí le amɛ sugbɔ shi yí kpɔ ŋsɛn do Yesu nukplaviwo ji le yi hwenuɔ?

⁸ Nyi yí taɖo Yesu xo nuxu so “ɖevihwɛ cɛwo” nuɔ? Yi nukplaviwo biɔɛ se mɔ: “Mi yí nyi amɛ gangantɔ sɔwu le jeŋkwi fyɔju lɔ mɛ ɔ?” (Mt. 18:1) Texwe gangan nɔnɔ le veviɖe sugbɔ nɔ Ʒuifu sugbɔtɔ le hwenɔnu. Wemanyatɔ ɖeka nu mɔ: “Wojinɔ mɔ mɛbuwo abu yewo, akpɔɛni mɔ yewonyi amɛ kpɛnkpinwo koɖo amɛ ganganwo sɔwu. Enu ci yí nyi enuvevitɔ nɔ wo le agbemɛ nɛ.”

9. Nyi yí Yesu nukplaviwo ɖo awaɔ?

⁹ Yesu nya mɔ ye nukplaviwo ɖo aje  agbla sɛnsinɖe gbɔxwe ahun texwe hwlɛnhwlɛn gbɔngbɔn ci yí do ke do Ʒuifuwo mɛ so wowo jimɛ. Énu nɔ wo mɔ: “Amɛ ci yí nyi gangantɔ le míwo mɛ ɖo a trɔsun ɖevihwɛtɔ, yí amɛ ci yí kpakpa acɛ ɔ, ɖo a le shigbe amɛjikpɔtɔ ɛnɛ.” (Luiki 22:26) Mìsɔnɔ mìwoɖekiwo mɔ mìnyi “ɖevihwɛtɔ” nɔ ‘mìkpɔnɔ mìwo kpena shigbe mɛ ci yí le ŋkɔ nɔ mì nɛ.’ (Fili. 2:3) Nɔ mìjekɔ agbla yí nɔnɔmɛ cɛ le mì shiɔ, agbɔnnu mɔ mìado fɔbli mɛbuwo.

10. Pɔlu nukplamunyɔ ci yí ɖo aci jimɛ nɔ mìɔ?

¹⁰ Mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo pleŋ yí wugan mì le mɔ ɖe nu kokoko. Ecɛ zenɔ fafɛɖe nɔ mìsɔ ŋkuvi do wowo nɔnɔmɛ nywiwo ji. Nukplamunyɔ ci apotru Pɔlu na Korɛntitɔwo ɖo aci jimɛ nɔ mì. Énu mɔ: “Mi yí sɔ mí wa amɛ toakpo le amɛ buwo nu ɔ? Nyi yí le mí shi yí mí de xɔ kpɔ ɔ? Nɔ́ mí xɔɛ, nyi taɖo yí mí kannɔfu míwoɖekiwo shigbe mɔ mí de xɔɛ sa vayì ɛnɛ ɔ?” (1 Kor. 4:7) Eyi taɖo mìdeɖo awa nu yí adɔn amowo susu va mìwoɖeki ji alo nɔ amowo akpɔɛ mɔ mìle ŋkɔ nɔ mɛkpɛtɛwo gbeɖe o. Le kpɔwɛ mɛ, nɔ nɔviŋsu ɖe xonɔ nuxu nywiɖe le kplɔnta alo nɔvinyɔnu ɖe kpe ji yí wanɔ Bibla nukplakpla koɖo amɛ sugbɔɔ, Yehowa yí wo amɛve lɔwo ɖo asɔnɔ kanfukanfu lɔwo pleŋ nɔ.

11. Nyi yí Yesu kplakɔ mì le efyɔ ɖeka koɖo yi hwashi kpɔwɛ lɔ mɛɔ?

¹¹ Ci Yesu kanxle yi dokplɔtɔwo mɔ woŋgbedo fɔbli ɖegbɔ kakaɔ, éna kpɔwɛ ɖeka so efyɔ koɖo yi hwashi nu. Efyɔ lɔ sɔ efɛn gangan ci hwashi lɔ ɖu di yí dasun ji acui gbeɖe sɔ ki. Le yi goduɔ, hwashi lɔ gbe mɔ yedasɔ efɛn nyɛkuin ci yi kpena hwashi bu ɖu di ki o. Le vɔvɔnuɔ, efyɔ lɔ cu hwashi ŋshishimakunamɛtɔ lɔ do gakpamɛ. Nukplamu lɔ ɖe? Yesu nu mɔ: “Sɔto emɔ hunnɔtɔ ɖeka lɔ ke ji yí Edanyɛ ci yí le jeŋkwi mɛ a va wa koɖo míwo can hɛnnɛ nɔ́ amɛ ɖeka ɖeka le míwo domɛ de sɔ enu ke nɔviɛ so eji yitɔ mɛ o.”—Mt. 18:21-35.

12. Nɔ mìgbe mɔ mìdasɔ nu ke amɛ ɖe, lé atɛnŋ ado dɔmɛzi nɔ mɛbuwo doɔ?

¹² Denyi mɛ ci hwashi lɔ wa nu koɖo ɖekɛ yí se vevi o, eve mɛbuwo can nu hɛnnɛ. Ŋkɔtɔ, eve dɔmɛ yí gbe mɔ yedaku ŋshishi nɔ ye kpena o keke “lé dɔwavi huntɔ lɔ sɔ ʒin do gakpamɛ keke nanɔ hwecinu yí é va cu efɛn lɔ ni.” Amɛvetɔ, yi nuwana lɔ do dɔmɛzi nɔ hwashi bu ciwo yí kpɔ enu lɔ tɔxu. “Hwecinu yí dɔwavi kpɛtɛ buwo va kpɔ le hanci yí enu lɔ jɔ do ɔ, é ku lanmɛ nɔ wo sugbɔ.” Ahanke mìwo nuwanawo wanɔ dɔ do mɛbuwo ji nɛ. Nɔ mɛɖe je agɔ do mì yí mìgbe mɔ mìdasɔ ki ɖe, nyi yí atɛnŋ ajɔɔ? Ŋkɔtɔ, mìado dɔmɛzi ni ɖo mìgbe mɔ mìdasɔ ki o yí taŋfuin mìdekpɔɛ do ŋɖe ji o yí dadasɛ mɔ mìdeluin o. Amɛvetɔ, nɔ mɛbuwo do jeshi le hamɛ lɔ mɛ mɔ mìgbe fafa wawa koɖo mìwo kpenaɔ, wodavo le wowoɖekiwo mɛ o.

13. Nyi èkpla so enu ci mɛ emɔɖetɔ ɖeka to mɛɔ?

¹³ Nɔ mìsɔ enu ke mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwoɔ, mìavo le mìwoɖekiwo mɛ, nɛnɛke mìagbena mɛbuwo avo le wowoɖekiwo mɛ nɛ. Enu cɛ mɛ yí nɔvinyɔnu Crystal ci yí nyi mɔɖetɔ to. Nɔvinyɔnu ɖeka do vevisese ni le hamɛ lɔ mɛ. Crystal nu mɔ: “Yi nyɔ lɔwo sɛnnɔŋ hweɖewonu keke ewanɔ nɔŋ shigbe mɔ ewi yí esɔ sokɔŋ nɛ. Evasɛnŋ keke ŋdejinɔ mɔ woasɔ nyɛ koɖo yɛ doju le kunuɖegbe o. Viviviɔ, ŋdegbesɔnɔ zo do  kunuɖeɖedɔ lɔ nu o yí ŋdegbekpɔnɔ jijɔ o.” Crystal kpɔ mɔ ye tɔ jɔ ci yedo dɔmɛzi. Vɔ dele nɔvinyɔnu lɔ do dɔmɛ alo fanfan yiɖeki tɔ o. Ésɔ yiɖeki hwe keŋ wa do Bibla gɔnmɛɖose ci ekpɔ le enyɔta ci yí nyi “Mitsɔ Ke Mia Nɔewo Tso Miaƒe Dzi Me” ci yí to le Jutakpɔxɔ 15 octobre 1999 mɛ. Ésɔ ke nɔvinyɔnu lɔ. Crystal nu mɔ: “Ŋmɔŋje mɛ ɖɛyɛ mɔ mì pleŋ yí le gbla ji mɔ mìado amɛnyinyi yoyu lɔ yí Yehowa le gbesɔsɔ yí sɔ nu kenɔ mì ŋkeŋke. Ewa shigbe agban kpɛnkpin ɖe yí so le kɔ ji nɔŋ hannɛ. Ŋgbetɔ jijɔkpɔkpɔ.”

14. Sɔ koɖo Matie 18:21, 22 ɖe, taŋfuin cukaɖa ci apotru Piɛ do goɔ, yí nyi èkpla so ɖoŋci ci Yesu na mɛɔ?

¹⁴ Mìnya mɔ mìɖo asɔ nu ke amowo; enunywitɔ ci mìawa nɛ. Vɔ yi wawa tɛnŋ gbɔnnu nɔ mì. Etɛnŋ wa ahan nɔ apotru Piɛ hweɖewonu. (Hlɛn Matie 18:21, 22.) Nyi yí atɛnŋ akpedo mì nuɔ? Doŋkɔɔ, bu tamɛ kpɔ so lé Yehowa sɔ nu ke eo sugbɔ do nu. (Mt. 18:32, 33) Mìdeje yí asɔ nu ke mì o, gan élɔn faa sɔ nu kenɔ mì. (Eha. 103:8-10) Eyi taɖo “mìwo can ɔ, mì ɖogbe a lɔn mìwonɔnɔwo.” Ðo denyi nɔ edro mì yí mìasɔ nu ke amɛ o. Mìɖo asɔ nu ke mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo. (1 Ʒan 4:11) Amɛvetɔ, bu tamɛ kpɔ so enu ci yí jɔnɔ nɔ mìsɔ nu ke amɛ nu. Atɛnŋ ana mìakpedo mɛ ci yí wa nu koɖo mì nu, mìana ɖekawawa anɔ hamɛ lɔ mɛ, mìaglɔn ta nɔ exlɔ ci mìnyi koɖo Yehowa yí aɖe agban kpɛnkpin so kɔ nɔ mìwoɖekiwo. (2 Kor. 2:7; Kol. 3:14) Le vɔvɔnuɔ, do gbe ɖaɖa nɔ Mɛ ci yí mɔ mìwo le sɔ nu ke amowo. Ŋgbelɔn nɔ Satana adahɛn fafa ci yí le eo koɖo ao kpena xɔsetɔwo gblamɛ o. (Efe. 4:26, 27) Nɔ mìdeji mɔ mìaje Satana fɛnca mɛɔ, mìʒan Yehowa kpekpedonu.

15. Sɔ koɖo Kolosetɔwo 3:13 ɖe, nyi mìatɛnŋ awa nɔ vɔviŋsu alo nɔvinyɔnu ɖe wa ŋɖe ci yí do vevisese nɔ mìɔ?

¹⁵ Vɔ nɔ ao kpena xɔsetɔ ɖe wa ŋɖe ci yí do vevisese nɔ eo sugbɔ ɖe? Nyi èɖo awaɔ? Je agbla veviɖe keke awa fafa. Do gbe ɖaɖa nɔ Yehowa veviɖe yí anu ao jimɛnyɔwo ni. Biɔɛ mɔ yɛ le cu shi nɔ mɛ ci yí wa nu koɖo ye yí abiɔɛ mɔ yɛ le kpedo ye nu nɔ yeakpɔ nɔnɔmɛ nywi ciwo yí le mɛ lɔ shi ciwo yí jɔnɔ ji nɔ Yehowa le nu. (Luiki 6:28) Nɔ datɛnŋ aŋlɔbe ŋci nɔvio lɔ wa koɖo eoɔ, bu tamɛ kpɔ so emɔ nywitɔ ci ji àtɛnŋ axo nuxu ni le nu. Hweɖekpokpuinuɔ, anyɔ mɔ, nasɔɛ mɔ nɔvi lɔ deɖui gbɔxwe yí wa nu koɖo ye o. (Mt. 5:23, 24; 1 Kor. 13:7) Nɔ èxokɔ nuxu niɔ, sɔɛ shigbe mɔ yɛɖo susu nywiwo nɛ. Vɔ nɔ deji mɔ yeawa fafa ɖe? ‘Kpɔtɔ ado ji anɔ koɖi’. Kpɔtɔ adonɔ ʒinxo nɔ nɔvio lɔ. (Hlɛn Kolosetɔwo 3:13, NWT.) Vevitɔ lɔ yí nyi mɔ, ŋgbele nyɔ lɔ do dɔmɛ gbeɖe o ɖo atɛnŋ adahɛn nu le exlɔ ci ènyi koɖo Yehowa nu. Ŋgbelɔn nɔ ŋɖe ado fɔbli eo gbeɖe o. Nɔ èwɛ ahan ɔ, àdasɛ mɔ yelɔn Yehowa wu nubu ɖekpokpui.—Eha. 119:165.

16. Agban ci yí le mɛɖekamɛɖeka ji le mì mɛɔ?

¹⁶ Mìdokɔ akpe mɔ emɔ hun nɔ mì yí mìatɛnŋ asɛn Yehowa doju koɖo mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo shigbe “lɛngbɔ ha ɖeka ci yí ɖo lɛngbɔkpɔtɔ ɖeka” nɛ! (Ʒan 10:16) Ðoɖo Hena Yehowa Ƒe Lɔlɔ̃nu Wɔwɔ, wema lɔ kpashi 165 nu mɔ: “Ci èsekɔ vivi nɔ ɖekawawa lɔɔ, agban le eo ji mɔ àwa ao kpaxwe asɔ do alɔ yi nɔ akpɔtɔ ani.” Eyi taɖo mìɖo “ana kpla mìwoɖekiwo keŋ akpɔnɔ mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo shigbe lé Yehowa kpɔnɔ wo nɛ.” Le Yehowa gbɔɔ, mì pleŋ nyi “ɖevihwɛ” veviwo. Ahan yí èkpɔnɔ nɔvio ŋsu koɖo nɔvio nyɔnuwo nɛa? Ŋɖekpokpui ci èwa yí sɔ kpenɔdo wo nu yí lenɔ bu nɔ woɔ, Yehowa kpɔnɔ wo yí wole veviɖe ni.—Mt. 10:42.

17. Nyi mìɖui gligaan mɔ mìawaɔ?

¹⁷ Mìlɔn mìwo kpena Mawu sɛntɔwo. Eyi taɖo “mì . . . sɔgbeta mɔ mì da wa enu ci a dɔ yí nɔviwo a kle, alo a je agɔjeje mɛ o.” (Rɔm. 14:13) Mìsɔɛni mɔ, mìwo nɔviwo le ŋkɔ nɔ mì yí mìjinɔ mɔ mìasɔ nu ke wo so mìwo jimɛ. Lé vamɛ mɔ, mìŋgbelɔn nɔ mɛbuwo ado fɔbli mì o. Vɔ “mí na mì a tekpɔ yí a wa enu ciwo yí a hɛn fafa va nywiɖe. Mí na mì a tekpɔ yí a wa enu ciwo yí a do alɔ̀ mìwonɔnɔwo.”—Rɔm. 14:19.