1. Ci mìvale Yehowa habɔbɔ lɔ mɛ ɖe, shicu ɖewo ciwo mìxɔɔ?

 SHICU gangan enyi nɔ mì mɔ mìle Yehowa habɔbɔ mɛ le ŋkeke vɔvɔɛ gbɔnnugbɔnnu cɛwo mɛ. Ci xexe lɔ fɔn yí dadahɛn dojiɔ, Yehowa na nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo mì yí wokpenɔdo mì nu. (Eha. 133:1) Ékpenɔdo mì nu yí mìkpɔnɔ jijɔ le mìwo xomuwo mɛ. (Efe. 5:33–6:1) Yí ena mì nunya koɖo nugɔnmɛsese ci mìʒan keŋ akpɔ fafa ŋtɔŋtɔ.

2. Nyi mìɖo awaɔ, yí nyi yí taɖoɔ?

² Vɔ, mìɖo awakɔ edɔ sɛnsinɖe yí akpɔtɔ asɛnsɛn Yehowa le egbejinɔnɔ mɛ. Nyi yí taɖoɔ? Ðo hweɖewonuɔ, mɛbuwo fɛnwo tɛnŋ do dɔmɛzi nɔ mì. Gbesɔ kpe niɔ, mìwoŋtɔwo fɛnwo tɛnŋ na yí mìagbɔjɔ, vevitɔ nɔ mìwakɔ afɛn ɖekɛ ŋmɛwo gbɛmɛgbɛmɛ. Ele mɔ mìakpɔtɔ adodoɔ ji le Yehowa sɛnsɛn mɛ (1) nɔ mìwo kpena xɔsetɔ ɖe do dɔmɛzi nɔ mì, (2) nɔ mɛ ci èɖe do dɔmɛzi nɔ eo, yí (3) nɔ mìwoŋtɔwo fɛnwo na yí mìgbɔjɔ. Le nyɔta cɛ mɛ, mìaxo nuxu so nɔnɔmɛ ŋtɔ́wo nu ɖekaɖeka. Mìagbekpɔ enu ci mìatɛnŋ akpla le egbejinɔtɔ ɖewo ciwo nu Bibla xo nuxu so gbɔ.

KPƆTƆ ADODOƆ EJI, NƆ AO KPENA XƆSETƆ ÐE DO DƆMƐZI NƆ EO

3. Cukaɖa ci Yehowa mɛwo donɔ goɔ?

³ Cukaɖa lɔ. Mìwo kpena xɔsetɔ ɖewo ɖo adɛn ɖewo ciwo yí dakpe nɔ mì o. Eɖewo tɛnŋ gbali mì, awa ŋɖe alo axo nuxu nɔ mì tamɛmabu tɔ. Hamɛmɛshinshinwo tɛnŋ wa afɛnwo. Cukaɖa ŋtɔ́wo atɛnŋ adɔ yí mɛɖewo atɔ enu  xoxo kpɔ so Mawu habɔbɔ lɔ nu. Wotɛnŋ mi egbɛ dodo koɖo mɛ ciwo nuwanawo do dɔmɛzi nɔ wo alo ami bɔbɔwo yiyi yí wodagbekpɔtɔ asɛnsɛn Mawu “alɔlealɔmɛ” koɖo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo o. (Sof. 3:​9, NWT) Ényɔ ahan a? Mìakpɔ enu ci mìatɛnŋ akpla so mɛɖeka ci nu Bibla xo nuxu so yí eto cukaɖa ŋtɔ́ han mɛ.

4. Cukaɖa ciwo apotru Pɔlu do goɔ?

⁴ Bibla mɛ kpɔwɛ. Apotru Pɔlu nya mɔ ye nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnu Kristotɔwo nyi nuvɔnmɛwo. Le kpɔwɛ mɛ, wodo ehwɛ yi do ŋɖemajɔ ji hwenu yí etɔ egbɛ dodo koɖo hamɛ lɔ. (Edɔ. 9:26) Le yiyimɛɔ, mɛɖewo nu enyɔdɔndɔnwo so nu le godu ni keŋ nɔ amɛwo ŋgbekando ji o. (2 Kor. 10:10) Pɔlu kpɔ hamɛmɛshinshin ɖeka ci yí sɔ gbeta dɔndɔn ɖeka ci taŋfuin do afɔbli mɛbuwo. (Gal. 2:​11, 12) Gbesɔ kpe niɔ, ɖeka le Pɔlu xlɔ veviwo mɛ nyi Maki, ci yi nuwanawo na yí edo dɔmɛzi sugbɔ. (Edɔ. 15:​37, 38) Pɔlu tɛnŋ kpɔ do enu ciwo yí jɔ lɔwo ɖeka nu yí agbe mɔ yedagbedo ha koɖo mɛ ciwo yí do dɔmɛzi nɔ ye lɔwo o. Ele ahan gan, ékpɔtɔ sɔ ŋkuvi nywi yí sɔ kpɔnɔ nɔviɛ ŋsu koɖo nɔviɛ nyɔnuwo yí kpɔtɔ wakɔ ci ji ekpe le Yehowa sɛnsɛn mɛ. Nyi yí kpedo Pɔlu nu yí edo jiɔ?

5. Nyi yí kpedo Pɔlu nu yí degbe nɔviɛ ŋsu koɖo nɔviɛ nyɔnuwoɔ? (Kolosetɔwo 3:​13, 14) (Kpɔ foto lɔ hɛnnɛ.)

⁵ Pɔlu lɔn nɔviɛ ŋsu koɖo nɔviɛ nyɔnuwo. Lɔnlɔn ci Pɔlu ɖo nɔ mɛbuwo dɔ yí esɔ susu ɖo wowo nɔnɔmɛ nywiwo ji yí desɔnɔ susu ɖo wowo fɛnwo ji o. Gbesɔ kpe niɔ, lɔnlɔn yí na yí Pɔlu ŋtɔ ŋwlɛ enyɔ ciwo yí le Kolosetɔwo 3:​13, 14 mɛ. (Hlin.) Mìakpɔ lé ecɛ ze le lé ewa nu koɖo Maki do mɛ. Ci Maki so gbeɖe Pɔlu ɖɛ le ejugoduŋɛnywidradra mɔzɔnzɔn ŋkɔtɔ yitɔ mɛ can ɔ, Pɔlu dekpɔtɔ le dɔmɛzi ji o. Le yiyimɛ ci Pɔlu ŋwlɛ ŋsɛndoamu wema ɖaɖa hamɛ ci yí le Koloseɔ, ékanfu Maki mɔ yɛnyi ye kpena dɔwatɔ vevi yí gbenyi “akɔnfa” soxu nɔ ye. (Kol. 4:​10, 11) Ci Pɔlu le gakpamɛ le Rɔmaɔ, éxa yɔ Maki koŋ mɔ yɛ le va kpedo ye nu. (2 Tim. 4:11) Eze petii mɔ, Pɔlu sɔ nu ke nɔviɛ ŋsuwo yí gbenɔ koɖo wo. Nyi mìatɛnŋ akpla so Pɔlu gbɔɔ?

6-7. Lé mìatɛnŋ akpɔtɔ adodoɔ eji yí adadasɛ lɔnlɔn nɔ mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo, ci wonyi nuvɔnmɛwo can ɔ? (1 Ʒan 4:7)

⁶ Enukplamu lɔ. Yehowa ji mɔ mìwo le kpɔtɔ adodoɔ ji yí alɔnkɔ mìwo nɔviŋsu  koɖo nɔvinyɔnuwo. (Hlɛn 1 Ʒan 4:7.) Nɔ mɛɖe dedasɛ jijɔ ciwo Kristotɔ ɖo aɖo ɖewoɔ, mìatɛnŋ akpɔɛ mɔ éji mɔ yeawa do Bibla gɔnmɛɖosewo ji yí akpɔɛ kpoŋ mɔ denya gbɔxwe yí wa nu ahan o. (Elo. 12:18) Mawu lɔnnɔ yi sɛntɔ egbejinɔtɔwo ci wowanɔ afɛnwo can. Ci mìwanɔ afɛnwo can ɔ, ékpɔtɔ yí nyinɔ mìwo xlɔ yí delenɔ mì do xo mɛ o. (Eha. 103:9) Ejɔ ji nɔ mì sugbɔ mɔ Yehowa sɔ nu kenɔ mì yí mìwo can mìɖo awa yitɔ han yí asɔ enu ke mɛbuwo!—Efe. 4:32–5:1.

⁷ Ðonɔ ŋwi hɛnnɛ mɔ, ci vɔvɔnu lɔ gogokɔɔ, mìɖo akpɔtɔ ateteɛ gogo mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo. Mìatɛnŋ akpɔkpɔ emɔ mɔ yumɛcici agbevasɛnŋ. Mìtɛnŋ kpɔ mìwoɖekiwo le gakpa mɛ do mìwo xɔse ŋci. Nɔ éjɔ ahan ɔ, mìaʒan mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo sɔwu sa. (Elo. 17:17) Kpɔ enu ci yí jɔ do Josep, a ci yí nyi hamɛmɛshinshin le Espagne ji ɖa. Akpaɖekɛjimanɔmanɔ dɔ yí wolé yi koɖo nɔviŋsu buwo do gakpa mɛ doju. Énu mɔ: “Le gakpa lɔ mɛɔ, mìnɔnɔ eju yí hweɖewonuɔ, mìwo nuwana tɛnŋ do aya nɔ mìwo kpena xɔsetɔ ɖe. Eʒan mɔ mìaxɔ jigbɔnɖɛ yí asɔ enu sɔ ke mìwonɔnɔwo faa. Ecɛ kpedo mì nu mìkpɔtɔ yí nɔ ju yí glɔn ta nɔ mìwonɔnɔwo. Mìle koɖo mɛ ciwo yí desɛnnɔ Yehowa o le gakpa lɔ mɛ. Hweɖekanuɔ, ŋxɔ akpa yí wobla abɔwo nɔŋ. Eyi taɖo ŋdatɛnŋ asun ji awa nuwo nyɛŋtɔ o. Vɔ nɔviŋsu ɖeka nya anyi nuwo nɔŋ yí wa enuŋtɔŋtɔ ɖewo yí sɔ le bu nɔŋ. Hwenu yí ŋle eʒan mɛ sɔwuɔ, ŋkpɔɛ mɔ wodasɛ lɔnlɔn ŋtɔŋtɔ nɔŋ.” Mìdekpɔ susu nywi sugbɔ ciwo yí dɔ mìɖo akpɔ cukaɖawo gbɔ le mìwonɔnɔwo mɛ le kakacɛ mɛ ba?

KPƆTƆ ADODOƆ EJI, NƆ MƐ CI ÈÐE NUWANAWO DO DƆMƐZI NƆ EO

8. Cukaɖa ci mɛ ciwo yí ɖe nɔnɔ donɔ goɔ?

⁸ Cukaɖa lɔ. Cukaɖawo le alɔlelewo pleŋ mɛ. Bibla ɖe mɛ gbawlɛ mɔ mɛ ciwo yí ɖe asu alo nyɔnu “a kpɔ xaxa le gbaza mɛ.” (1 Kor. 7:28) Nyi yí taɖoɔ? Ðo alɔlele xonɔca nuvɔnmɛ amɛve doju. Mɛɖekamɛɖeka ɖo yi dɛnwo, enu ciwo yí jɔnɔ ji niwo koɖo ciwo yí dekpenɔ niwo. Mɛ ciwo yí ɖe nɔnɔ tɛnŋ so akɔta vovovo koɖo texwe vovovowo mɛ. Nɔ hwenuwo vayikɔɔ, wotɛnŋ tɔ adɛn ɖewo wuwu ciwo yí deze doŋkɔ gbɔxwe wolé alɔ o. Enu hunnɔtɔwo tɛnŋ hɛn cukaɖa va. Ci mɛɖekamɛɖeka alɔn do ji mɔ yewa afɛnwo le cukaɖa lɔ mɛ yí ado egbla keŋ akpɔ gbɔɔ, woagbe keŋ atɔ ehwɛ dodo wowonɔnɔwo. Wotɛnŋ kpɔɛ hɛnnɛ mɔ nɔ yewoso gbeɖe yewonɔnɔwo ɖɛ alo gbe nɔnɔɔ, yɛakpɔ cukaɖa lɔ gbɔ. Vɔ ɖe, eyi akpɔ cukaɖa lɔ gbɔ nɔ wo nyaoa? b Evyɛɔ, mìakpla nu so mɛɖeka ci nu Bibla xo nuxu so yí edo ji le alɔlele gbɔnnugbɔnnu yitɔ mɛ.

9. Cukaɖa ci Abigaili do goɔ?

⁹ Bibla mɛ kpɔwɛ. Abigaili ɖe Nabali ci Bibla mɔ yɛnyi ŋsu vexomɛ ɖeka yí gbewanɔ enu kpotuwo. (1 Sam. 25:3) Agbɔnnu nɔ Abigaili sugbɔ mɔ anɔ ju koɖo ŋsu hunnɔ. Emɔ hun nɔ Abigaili nɔ aɖe ta le alɔlele ŋtɔ́ mɛa? Ɛɛ, emɔ ɖeka hun ni hwenu yí Davidi ci jikɔ avanyi Izraɛli fyɔ gbɔgbɔ keŋ avawu asuɔ, ɖo ézu yi koɖo yi mɛwo. (1 Sam. 25:​9-13) Abigaili ashi dru keŋ nɔ Davidi awu Nabali, vɔ dewɛ ahan o.  Ewaɖeɔ, éɖe kuku nɔ Davidi mɔ yi le tashi Nabali do agbe. (1 Sam. 25:​23-27) Nyi yí dɔ yí etɛnŋ wa nu ahan ɔ?

10. Nyi yí atɛnŋ adɔ yí Abigaili kpɔtɔ yí do eji le alɔlele sɛnŋ yitɔ lɔ mɛɔ?

¹⁰ Abigaili lɔn Yehowa yí gbedonɔ bubu Yehowa sewo kudo alɔlele nu. Kankandojitɔɔ, énya nyɔ ciwo yí Mawu nu nɔ Adamu koɖo Ɛva hwenu Eɖo alɔlele ŋkɔtɔ. (Gɔnm. 2:24) Abigaili nya mɔ Yehowa kpɔnɔ alɔlele shigbe enukɔkɔɛ ɖe nɛ, éji mɔ yeawa enu ci yí ado jijɔ nɔ Mawu. Eyi dɔ yí ewa enuɖekpokpui ci ji akpe keŋ glɔn ta nɔ yi xomu koɖo asuɔ. Éwa nu le afɔdumɛ keŋ xe emɔ nɔ Davidi nɔ ŋgbewu Nabali o. Égbele gbesɔsɔ yí aɖe kuku do ta nɔ nuvɔn ci yiŋtɔ dewa o. Eze gbawlɛɛ mɔ, Yehowa lɔn nyɔnu edɔngbetɔ cɛ ci yí dejinɔ yiɖekɛ tɔ o. Nyi nyɔnu le asuxwewo koɖo ŋsuwo atɛnŋ akpla so Abigaili kpɔwɛ lɔ mɛɔ?

11. (a) Nyi Yehowa jijiɛ mɔ mɛ ciwo yí ɖe nɔnɔwo le waɔ? (Efezitɔwo 5:33) (b) Nyi èkpla so lé Carmen wa dɔ sɛnsinɖe yí hwlɛn ta nɔ alɔlele yitɔ mɛɔ? (Kpɔ foto lɔ hɛnnɛ.)

¹¹ Enukplamu lɔ. Yehowa ji mɔ mɛ ciwo yí ɖe nɔnɔ wo le do bubu alɔlele toto lɔ nu, nɔ mɛ ci woɖe lɔ nyi cukaɖamu can. Jijɔ gangan enyi nɔ Mawu nɔ ékpɔ mɛ ciwo yí ɖe nɔnɔ wakɔ edɔ sɛnsinɖe yí akpɔ wowo cukaɖawo gbɔ yí agbedasɛ amɛɖekɛtɔmajimaji lɔnlɔn koɖo bubu nɔ wowonɔnɔwo. (Hlɛn Efezitɔwo 5:33.) Kpɔ enu ci yí jɔ do Carmen ji ɖa. Ci woɖe nɔnɔ yí ewa exwe amadɛn han ɔ, Carmen tɔ Bibla kplakpla koɖo Yehowa Kunuɖetɔwo yí le yiyimɛɔ, éwa ʒinʒindoshimɛ. Carmen nu mɔ: “Enyɔ lɔ dekpe nɔ asunyɛ ɖeeɖe o. Évatɔ ŋhwanhwan Yehowa. Ézunɔŋ yí donɔ vɔnvɔn nɔŋ mɔ yeaso gbeɖe ŋɖɛ.” Ci enyi ahan can ɔ, Carmen do ji le yi nɔnɔmɛ lɔ mɛ. Na nɔ exwe 50 ɔ, éwa edɔ sɛnsinɖe yí lɔnlɔn koɖo bubu nɔ yi lɔlele lɔ mɛ. Énu mɔ: “Ci exwewo vayikɔɔ, ŋkpla lé nase nugɔnmɛ nɔ asunyɛ yí asɔ aye axo nuxu ni do sɔwu. Ci ŋnya mɔ Yehowa kpɔnɔ alɔlele do enukɔkɔɛ jiɔ, ŋwa ŋɖekpokpui ci ji na kpe yí glɔn ta nɔ anyi lɔlele. Ŋdena eta gbeɖe o, ɖo ŋlɔn Yehowa.” c Nɔ cukaɖawo va ao lɔlele lɔ mɛɔ, àtɛnŋ akando ji mɔ Yehowa anɔ godu nɔ eo yí akpedo eo nu nado ji.

KPƆTƆ ADODOƆ EJI, NƆ AO FƐNWO NA YÍ ÈGBƆJƆ

12. Cukaɖa ci mìatɛnŋ ado go nɔ mìwa nuvɔn gangan ɖeɔ?

¹² Cukaɖa lɔ. Nɔ mìwa nuvɔn gangan ɖeɔ, étɛnŋ na yí mìagbɔjɔ sugbɔ. Bibla na  mìnya mɔ, mìwo nuvɔnwo atɛnŋ ana yí mìwo ji ‘agban yí acuku.’ (Eha. 51:17) Nɔviŋsu ɖeka ci yí tɔ mɔ Robert je agbla veviɖe yí vanyi sumɔsumɔdɔwatɔ. Vɔ, évawa nuvɔn gangan ɖeka ci yí na ekpɔɛ mɔ yetrɔ Yehowa to mɛ. Énu mɔ: “Ci ŋvakpɔɛ mɔ ŋwa afɛn ɔ, anyi yexa vadodoɔ ehwɛŋ sugbɔ yí ele shigbe wosɔ briki tɔnu ɖeka ʒinŋ ji hannɛ. Enu lɔ ve dɔmɛ nɔŋ sugbɔ. Ŋfan avin yí do egbe ɖaɖa nɔ Yehowa. Ŋɖo ŋwi mɔ ŋbubuiɛ mɔ Mawu daji mɔ yeaɖo toŋ gbeɖe o. Ŋdo dɔmɛzi ni sugbɔ, nyi agbeɖo toŋ nɔ yɛɔ?” Nɔ mìwa nuvɔn gangan ɖeɔ, mìagbɔjɔ, yí mìwo ji ci yí gban atɛnŋ ana mìabui mɔ Yehowa gbé mì. (Eha. 38:4) Nɔ èwa ahan nɔ eo kpɔɔ, kpɔ egbejinɔtɔ ɖeka kpɔwɛ ci nu Bibla xo nuxu so yí edo eji le Yehowa sɛnsɛn mɛ ci ewa nuvɔn gangan ɖeka can.

13. Nuvɔn gangan ci apotru Piɛ waɔ, yí nyi yí dɔ ewɛɔ?

¹³ Bibla mɛ kpɔwɛ. Le ezan ci yí doŋkɔ nɔ hwenu woawu Yesuɔ, apotru Piɛ wa afɛnwo eɖekplɔɖedo ciwo yí dɔ evawa nuvɔn gangantɔ le yi gbe mɛ. Ŋkɔtɔɔ, Piɛ kando yiɖeki ji ɖoɖu yí kan adan mɔ yeanɔ gbeji, nɔ apotru kpɛtɛwo so gbeɖe Yesu ɖɛ can. (Maki 14:​27-29) Gbesɔ kplɔɛdoɔ, ci wovale Gɛtisemani kpa lɔ mɛɔ, Piɛ dɔndɔn alɔ̀n gbɛmɛgbɛmɛ yí desun ji yí nɔ zanŋte o. (Maki 14:​32, 37-41) Yi goduɔ, Piɛ so gbeɖe Yesu ɖɛ hwenu yí amɛahwa lɔ va yí ali. (Maki 14:50) Le vɔvɔnuɔ, Piɛ gbe Yesu zetɔn yí ta nu ŋtɔkpu can yí sɔ ɖo kpe yi ŋsukankan lɔ ji. (Maki 14:​66-71) Lé Piɛ wa nu do hwenu evado jeshi mɔ nuvɔn gangan yí yewakɔ ahan ɔ? Yi ji gban yí efan avin veviɖe ɖo taŋfuin édodoɔ ehwɛ yiɖeki sugbɔ. (Maki 14:72) Kpɔ lé Piɛ ase vevi do hwenu yí le gaxoxo ɖewo goduɔ, wowu yi xlɔ Yesu ɖa! Piɛ akpɔɛ mɔ yedegbenyi ŋɖewanu o.

14. Nyi yí kpedo Piɛ nu yí ekpɔtɔ yí do eji le Yehowa sɛnsɛn mɛɔ? (Kpɔ foto ci yí le akpa lɔ ji.)

¹⁴ Susu sugbɔ yí dɔ yí Piɛ sun ji yí dodoɔ eji le Yehowa sɛnsɛn mɛ. Deɖe yiɖeki do akpo o, éyi nɔviɛ gbɔngbɔn mɛ tɔwo gbɔ yí kankandojitɔɔ, wofa akɔn ni sugbɔ. (Luiki 24:33) Gbesɔ kpe niɔ, Yesu dasɛ yiɖeki ni le fɔnfɔnsoku yitɔ godu yí kankandojitɔɔ, keŋ yí sɔ do ŋsɛn yi. (Luiki 24:34; 1 Kor. 15:5) Le yiyimɛɔ, Yesu degbe enyɔ nɔ Piɛ nɔ afɛn ciwo ewa wo o, vɔ énu nɔ yi xlɔ lɔ mɔ yeaɖo edɔ ganganwo ni. (Ʒan 21:​15-17) Piɛ nya mɔ yewa nuvɔn gangan, vɔ ékpɔtɔ jejeɛ agbla mɔ yeawa enu ci yí nyɔ. Nyi yí taɖoɔ? Ðo  ékando ji mɔ ye Xwetɔ Yesu kpɔtɔ lɔn ye. Eyi Piɛ nɔviɛ gbɔngbɔn mɛ tɔwo kpɔtɔ yí kpekpeɛdo nu. Nyi mìatɛnŋ akpla so Piɛ kpɔwɛ lɔ mɛɔ?

15. Nyi ji Yehowa ji mɔ mìwo le kandoɔ? (Ehajiji Wema 86:5; Rɔmatɔwo 8:​38, 39) (Kpɔ foto lɔ hɛnnɛ.)

¹⁵ Enukplamu lɔ. Yehowa ji mɔ mìakando ye lɔnlɔn koɖo enusɔkeamɛ yetɔ ji. (Hlɛn Ehajiji Wema 86:5; Rɔmatɔwo 8:​38, 39.) Nɔ mìwa nuvɔn ɔ, mìdonɔ ehwɛ mìwoɖekiwo. Ecɛ nyɔ yí sɔgbe ahan. Vɔ, mìdeɖo abui mɔ Yehowa delɔn mì yí dalɔn asɔ nu ke mì o. Ewaɖeɔ, mìɖo aji kpekpedonu zeɖeka. Robert ci nu mìxo nuxu so vayi yɛ nu mɔ: “Ŋwa nuvɔn ɖo ŋkando nyɛɖeki ji mɔ natɛnŋ aɖu tetekpɔ ji.” Évakpɔɛ mɔ yeɖo ayi nui nɔ hamɛmɛshinshinwo. Énu mɔ: “Ci ŋɖe afɔ ŋtɔ́ɔ, wokpedo ŋnu yí ŋkpɔɛ zeɖeka mɔ Yehowa lɔnŋ. Ŋkpɔɛ mɔ hamɛmɛshinshinwo can lɔnŋ hɛnnɛ. Wokpedo ŋnu yí ŋkando ji mɔ Yehowa degbeŋ o.” Mìwo can mìatɛnŋ akando ji mɔ Yehowa lɔn mì sugbɔ yí asɔ enu ke mì nɔ mìtrɔ ji mɛ so mìwo nunvɔnwo mɛ, ji kpekpedonu yí je agbla veviɖe mɔ mìdagbetrɔ awa afɛn lɔwo ke o. (1 Ʒan 1:​8, 9) Nɔ mìkando ji mɔ Yehowa lɔn mì yí sɔ enu kenɔ amɛɔ, adɔ yí mìdami sinsin nɔ mìwa afɛnwo o.

16. Nyi yí taɖo àɖui yí akpɔtɔ adodoɔ eji le Yehowa sɛnsɛn mɛɔ?

¹⁶ Egbla ciwo mìdokɔ keŋ asɛn Yehowa le ŋkeke vɔvɔɛ gbɔnnugbɔnnu cɛwo mɛ jɔkɔ ji ni sugbɔ. Yehowa akpedo mì nu yí mìatɛnŋ ado eji le nɔnɔmɛ gbɔjɔamɛwo mɛ. Mìatɛnŋ akpɔtɔ aɖoɖoɔ lɔnlɔn nɔ mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo yí asɔ enu ke wo, nɔ wodo dɔmɛzi nɔ mì can. Mìatɛnŋ adasɛ mɔ lɔnlɔn ci mìɖo nɔ Mawu gangan yí gbedonɔ bubu alɔlele toto ci ewa, nɔ mìwanɔ ŋɖekpokpui ci ji mìsun keŋ akpɔ cukaɖa ciwo atɛnŋ ava mìwo lɔlele mɛ gbɔ. Yí nɔ mìwa nuvɔn ɖeɔ, mìatɛnŋ aji Yehowa kpekpedonu, alɔn nɔ adasɛ yi lɔnlɔn nɔ mì keŋ asɔ enu ke mì yí mìakpɔtɔ ayikɔ ŋkɔ le yi sɛnsɛn mɛ. Mìatɛnŋ akando ji mɔ, Yehowa acu shi nɔ mì sugbɔ nɔ “enunywi wawa de . . . cikɔ nɔ mì o.”—Gal. 6:9.