1. Lé enu wanɔ nɔ Yehowa sɛntɔ egbejinɔtɔ ɖewo hweɖewonuɔ?

 ÉFA akɔn nɔ mì sugbɔ ci mìnya mɔ Yehowa kpɔnɔ jijɔ do yi mɛwo pleŋ nu! Bibla nu mɔ: “Yehowa kpɔnɔ jijɔ koɖo yi mɛwo.” (Eha. 149:4) Vɔ hweɖewonuɔ, mɛɖewo gbɔnɔjɔ yí biɔnɔ wowoɖekiwo se mɔ: ‘Anyi nu kpekpeɛ nɔ Yehowa teŋ a?’ Yehowa sɛntɔ egbejinɔtɔ sugbɔ ciwo nu Bibla xo nuxu so gbɔjɔ hweɖewonu yí ɖo susu ŋtɔ́ hanwo.—1 Sam. 1:​6-10; Job 29:​2, 4; Eha. 51:11.

2. Mi nu yí kpenɔ nɔ Yehowaɔ?

² Bibla dasɛ yi mɛ kɔ petii mɔ, agbetɔ nuvɔnmɛwo nu atɛnŋ akpe nɔ Yehowa. Lé anyi ahan doɔ? Mìɖo axɔ Yesu Kristo ji se keŋ awa ʒinʒindoshimɛ. (Ʒan 3:16) Nɔ mìwɛ ahan ɔ, anyi mìdadasɛ le jugbaja mɔ mìtrɔ ji mɛ so mìwo nuvɔnwo nu yí ɖo gbe nɔ Mawu mɔ mìawa yi dro. (Edɔ. 2:38; 3:19) Yehowa kpɔnɔ jijɔ sugbɔ nɔ mìɖe afɔ ŋtɔ́wo keŋ anyi yi xlɔ veviwo. Nɔ mìvlɛ yí kpɔtɔ yí nɔkɔ agbe esɔkɔ koɖo amɛɖekisɔsɔna gbe ci mìɖo nɔ Yehowaɔ, mìwo nu akpe ni yí akpɔ mì shigbe yi xlɔ veviwo nɛ.—Eha. 25:14.

3. Nyi nu mìaxo nuxu so yɛɔ?

³ Vɔ nyi yí taɖo hweɖewonuɔ, mɛɖewo kpɔɛni mɔ yewo nu dekpekɔ nɔ Mawuɔ? Lé Yehowa danasɛ do mɔ mìwo nu jɔkɔ ji nɔ yeɔ? Yí lé Kristotɔ ɖe áwɛ ado ŋsɛn kankandoji ci eɖo mɔ ye nu kpekpeɛ nɔ Mawuɔ?

ENU CI YÍ TAÐO MƐÐEWO KPƆƐNI MƆ YEWO NU DEGBEKPEKƆ NƆ YEHOWA O

4-5. Nɔ mìkpɔɛni mɔ mìdenyi ŋɖewanu can ɖe, nyi ji mìatɛnŋ akandoɔ?

⁴ So vihwɛ mɛ yí sugbɔtɔ le mì mɛ kpɔɛni mɔ yewodenyi ŋɖewanu o. (Eha. 88:15) Nɔviŋsu ɖeka ci yí tɔ mɔ Adrián nu mɔ: “Ŋkpɔɛni gashiagamɛ mɔ ŋdenyi ŋɖewanu o. Ŋɖo  ŋwi mɔ hwenu ŋle ɖevihwɛ mɛɔ, ŋnunɔ mɔ anyi xomu ávanɔ agbe le Paradiso mɛ. Vɔ nyɛŋtɔ ŋkando ji mɔ, ŋdenyi amɛnywi keke avanɔ mɛ o.” Tony ci yí deshin le Kunuɖetɔwo xomu mɛ nu mɔ: “Anyi jilawo denu nɔŋ gbeɖe mɔ yewolɔnŋ alo anyi nu kpe nɔ yewo o. Eyi ŋkpɔɛni mɔ ŋɖe deli nawa keke avajɔ ji nɔ wo o.”

⁵ Nɔ mìkpɔɛni hweɖewonu mɔ mìdele boɖenu o, keŋ le agbla jekɔ mɔ susu ŋtɔ́ aso le tamɛ nɔ mìɔ, mìatɛnŋ aɖo ŋwi mɔ Yehowa ŋtɔ yí dɔn mì va yiɖeki gbɔ. (Ʒan 6:44) Ékpɔnɔ jijɔ nywi ciwo mìɖo, ciwo mìwoŋtɔwo detɛnŋ kpɔnɔ kpetii o, yí ejeshi mɛ ci ŋmɛ mìnyi le ji mɛ. (1 Sam. 16:7; 2 Kro. 6:30) Eyi taɖo, nɔ émɔ mìwo le veviɖe nɔ yeɔ, mìatɛnŋ akando ji.—1 Ʒan 3:​19, 20.

6. Lé enu wa do nɔ apotru Pɔlu kuso nuvɔn ciwo ewa vayi nuɔ?

⁶ Gbɔxwe mìavakpla nyɔnɔnwi lɔɔ, mɛɖewo le mì mɛ yí wa ŋɖewo vayi ciwo yí na mìdonɔ ehwɛ mìwoɖekiwo. (1 Piɛ 4:3) Kristotɔ egbejinɔtɔwo can tɛnŋ le egbla dokɔ koɖo wowo gbɔjɔgbɔjɔwo. Ao ji dodoɔ ehwɛ eoa? Nɔ enyi ahan yɔ nɛɔ, nya mɔ ewa ahan nɔ Yehowa sɛntɔ egbejinɔtɔwo can vayi. Le kpɔwɛ mɛ, apotru Pɔlu kpɔɛ mɔ ye nu sadɔnu nɔ éɖo ŋwi afɛn ciwo ewa vayi. (Rɔm. 7:24) Vɔ apotru Pɔlu trɔ ji mɛ so yi nuvɔnwo mɛ keŋ yí wa ʒinʒindoshimɛ. Éle ahan gan, éyɔ yiɖeki mɔ yenyi “amɛhwɛhwɛtɔ le amɛdɔdɔ lɔwo domɛ” yí gbenyi “Agɔjetɔ gantɔ.”—1 Kor. 15:9; 1 Tim. 1:15.

7. Nyi yí ɖo akpɔtɔ anɔ susu mɛ nɔ mì kuso nuvɔn ciwo mìwa vayi nuɔ?

⁷ Mìwo Da ci yí le jeŋkwi mɛ sɔnɔ nu kenɔ mì nɔ mìtrɔ ji mɛ. (Eha. 86:5) Eyi taɖo nɔ nuvɔn ci mìwa ve nɔ mì nyɔnɔnwitɔ yí mìtrɔ ji mɛɔ, mìatɛnŋ akando ji mɔ ci Yehowa mɔ yeasɔ nu ke mìɔ, ésɔ ke mì nyɔnɔnwitɔ.—Kol. 2:13.

8-9. Lé mìawɛ ami kpɔɛkpɔɛ mɔ, mìdatɛnŋ awa ŋɖe gbeɖe keke mìwo nu akpe nɔ Yehowaɔ?

⁸ Mì pleŋ mìji mɔ mìasɛn Yehowa lé mìakpe ji do. Vɔ, ecɛ adɔ yí mɛɖewo akpɔɛ mɔ yewodatɛnŋ awa sugbɔ gbeɖe keke yewo nu akpe ni o. Nɔvinyɔnu ɖeka ci yí tɔ mɔ Amanda nu mɔ: “Nyɛŋbuini sa mɔ mìazan mìwo nujikpekpewo pleŋ le Yehowa sɛnsɛn mɛ gɔnmɛ yí nyi mɔ, mìawakɔ edɔ sugbɔ sugbɔ ni gashiagamɛ. Blaŋblaŋ ɔ, ŋkpɔnɔ emɔ mɔ nawa nu wu ci ji nasun awa o. Yí nɔ ŋdewɛɔ, ŋnunɔ le nyɛɖeki mɛ mɔ Yehowa ado dɔmɛzi doŋ.”

⁹ Lé mìawɛ ami kpɔɛkpɔɛ mɔ, ŋɖe deli mìawa keke mìwo nu ajeŋ nɔ Yehowa gbeɖeɔ? Ðo ŋwi mɔ Yehowa denyi enugɔnmɛmasetɔ alo tamɛsɛntɔ o. Debiɔnɔ so mì shi gbeɖe mɔ mìawa wu ci ji mìasun awa o. Nɔ mìvlɛ yí kpɔtɔ yí wanɔ ci ji mìasun awaɔ, ejɔnɔ ji ni. Gbesɔ kpe niɔ, bu tamɛ kpɔ so mɛ ciwo yí sɛn Yehowa koɖo wowo ji pleŋ kpɔwɛwo le Bibla mɛ. Mìasɔ Pɔlu kpɔwɛ. Na nɔ exwe sugbɔɔ, éwa dɔ koɖo ezolelanmɛ yí zɔn emɔ kpeci kotokun nɛniɖewo keŋ ɖo hamɛ sugbɔ. Vɔ ci enuwo vatrɔ le yi gbe mɛ yí degbeɖeɖeɛ kunu shigbe lé ewɛni do sa nɛ ɖe, édasɛ mɔ yɛ nu degbekpekɔ nɔ Yehowaa? Oo. Ékpɔtɔ yí wakɔ ci ji ekpe yí Yehowa cu shi ni. (Edɔ. 28:​30, 31) Ahanke enu ciwo mìatɛnŋ ana Yehowa atɛnŋ atrɔtrɔ nɔ hwenuwo vayikɔ. Vɔ enu ci yí le veviɖe nɔ Yehowa yí nyi enu ci yí dɔ mìsinsin ɛ. Ecɛyɛ mìaxo nuxu so enu ɖewo ciwo mɛ Yehowa danasɛ nɔ mì le mɔ mìwo nu kpekɔ nɔ ye.

 LÉ YEHOWA DANASƐ MƆ MÌWO NU JƆKƆ JI NƆ YE DOƆ?

10. Lé mìawɛ “ase” yí Yehowa anu nɔ mì mɔ mìwo nu kpe nɔ yeɔ? (Ʒan 16:27)

¹⁰ To Bibla ji. Yehowa jinɔ mɔ yeadasɛ nɔ mɛ ciwo yí yelɔn mɔ wowo nu jɔkɔ ji nɔ ye veviɖe. Enuŋwlɛŋwlɛ lɔwo xo nuxu so nɔnɔmɛ amɛve ciwo mɛ Enu nɔ Yesu le mɔ yɛnyi Ye Viye vevi ci Yelɔn. (Mat. 3:17; 17:5) Èji mɔ Yehowa le nu nɔ ye mɔ, ao nu jɔ ji nɔ yea? Nyɔnɔnwi enyi mɔ, mìdegbesenɔ Yehowa gbe mɛ gbɛɛ o, vɔ éxonɔ nuxu nɔ mì to yi Nyɔ Bibla ji. Mìatɛnŋ “ase” Yehowa gbe mɛ yí anukɔ nɔ mì mɔ mìwo nu kpe nɔ ye nɔ mìhlɛnnɔ enyɔ ciwo Yesu nu do Eŋɛnywi wemawo mɛ. (Hlɛn Ʒan 16:27.) Yesu sran Edalɔ nɔnɔmɛwo pɛpɛpɛ. Eyi taɖo, nɔ mìhlɛn enyɔ ciwo yí Yesu nu nɔ yi dokplɔtɔ egbejinɔwo mɔ wowo nu kpe nɔ ye, gan yí wonyi nuvɔnmɛwoɔ, mìatɛnŋ akpɔɛ mɔ Yehowa nukɔ enyɔ cɛ hanwo ke nɔ mìwo can.—Ʒan 15:​9, 15.

11. Nyi yí taɖo cukaɖa sɛnŋsɛnŋwo mɛ toto dedasɛ mɔ mìwo nu dekpekɔ nɔ Yehowaɔ? (Ʒaki 1:12)

¹¹ To yi nuwanawo ji. Yehowa ɖo edro veviɖe mɔ yeakpedo mì nu, yeakpɔnɔ ŋcilanmɛ ʒanwo gbɔ nɔ mì. Hweɖewonuɔ, Yehowa tɛnŋ ɖe mɔ cukaɖa sɛnŋsɛnŋwo ava mì ji, shigbe lé ejɔ do amɛjɔjɔɛ Job ji nɛ. (Job 1:​8-11) Nɔ mìtotoɔ cukaɖawo mɛɔ, dedasɛ mɔ mìwo nu yí degbekpekpeɛ nɔ Mawu yɔ o. Ewaɖeɔ, wohunnɔ emɔwo nɔ mì nɔ mìadasɛ lé mìɖo lɔnlɔn gangan nɔ Mawu yí gbekando ji do. (Hlɛn Ʒaki 1:12.) Le cukaɖa lɔwo mɛɔ, mìakpɔ lé eleleɛ bu nɔ mì koɖo lɔnlɔn yí gbekpekpeɛdo mì nu nɔ mìado ji do.

12. Nyi mìatɛnŋ akpla so enu ci yí jɔ do Dmitrii ji mɛɔ?

¹² Bu tamɛ kpɔ so enu ci yí jɔ do nɔviŋsu ɖeka ci yí tɔ mɔ Dmitrii ci yí so Asie ji nu. Edɔ dahɛn ni yí dekpɔ dɔ o, na nɔ wleci sugbɔ. Eyi taɖo esɔ gbeta mɔ yeawa sugbɔ doji le kunuɖeɖedɔ lɔ mɛ keŋ adasɛ mɔ yekando Yehowa ji. Wleciwo vayikɔ, gan yí dekpɔkpɔ edɔ ɖe o. Égbevado go lanmɛsɛn cukaɖawo keke yí ci eba ji. Étɔ enuxoxokpɔ yí tɔ nunu mɔ yegbenyi asu koɖo vida nywi yɛ ma yí gbebiɔkɔ yiɖeki se mɔ ye nu gbekpekɔ nɔ Yehowa yɛ ma. Eyi le fiɛfi ɖeka mɛɔ, eviɛ nyɔnuvihwɛ ŋwlɛ Ezai 30:15 mɛ nyɔwo  do wema ɖeka ji ci yí nu mɔ: “Míwo ŋsɛn yí anyi mɔ míanɔ kpuu yí aɖoŋ do ŋnu.” Éva edalɔ gbɔ le batu yí sɔ wema lɔ ni yí nu ni mɔ: “Papa, nɔ dewakɔ nɔ eo nywiɖeɔ, àtɛnŋ aɖo ŋwi kpukpui cɛ.” Dmitrii kpɔɛ mɔ yeɖo ado akpe nɔ Yehowa, ɖo ye xomu kpɔtɔ ɖo ŋɖuɖu, enu ci yewoado koɖo dɔnxu. Énu mɔ: Enu ci ŋɖo awa kpoŋ yí nyi mɔ nanɔ kpuu yí akpɔtɔ aɖoŋ do anyi Mawu nu.” Nɔ èdo go cukaɖa ŋtɔ́ han ɔ, àtɛnŋ akando ji mɔ Yehowa ale bu nɔ eo yí akpedo eo nu nado ji.

13. Miwo yí Yehowa atɛnŋ azan asɔ dasɛ nɔ mì mɔ mìwo nu kpekɔ nɔ yeɔ, yí lé ewɛni doɔ?

¹³ To mìwo kpena xɔsetɔwo ji. Yehowa zannɔ mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo yí sɔ danasɛ nɔ mì mɔ mìwo nu kpe nɔ ye. Le kpɔwɛ mɛ, étɛnŋ wɛ yí mɛbuwo anu ŋsɛndoamunyɔwo nɔ mì le gamɛ nywitɔ ji. Enu cɛ jɔ do nɔvinyɔnu ɖeka ci yí le Asie ji, hwenu ele enulolokpɔ sɛnŋ ɖeka mɛ. Edɔ dahɛn ni yí egbelé edɔ̀ veviɖe. Gbesɔ kpe niɔ, asuɔ wa nuvɔn gangan ɖeka yí degbeje yí anyi hamɛmɛshinshin o. Énu mɔ: “Ŋdemɔŋje enu ci yí taɖo enu cɛwo jɔjɔ do ŋji o. Ŋkpɔɛ mɔ taŋfuin ŋwa enudɔndɔn ɖe yí anyi nu degbekpeɛ nɔ Yehowa yɔ o.” Mìwo nɔvinyɔnu lɔ do gbe ɖaɖa nɔ Yehowa nɔ ana yí yeakando ji mɔ ye nu kpekpeɛ ni. Lé Yehowa wɛ ni doɔ? Nɔvinyɔnu lɔ nu mɔ: “Hamɛmɛshinshin ciwo yí le hamɛ lɔ mɛ kan seŋ koɖoŋ yí na kankandojiŋ mɔ Yehowa lɔnŋ.” Le yiyimɛɔ, égbebiɔ kpekpedonu so Yehowa gbɔ. Énu mɔ: “Gbenɔgbe lɔ keɔ, nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo ɖewo le hamɛ lɔ mɛ ŋwlɛ wema ɖaɖaŋ. Ci ŋhlɛn enyɔ fakɔnnamɛ wowotɔwoɔ, ŋkpɔɛ mɔ Yehowa se anyi gbedoɖa.” Ɛɛ, Yehowa danasɛ mɔ  mìwo nu jɔkɔ ji nɔ ye to enyɔ nywi ciwo mɛbuwo nunɔ nɔ mì ji.—Eha. 10:17.

14. Nubu ci yí Yehowa gbewanɔ yí sɔ danasɛ nɔ mì mɔ mìwo nu jɔkɔ ji nɔ yeɔ?

¹⁴ Yehowa gbezannɔ mìwo kpena xɔsetɔwo yí wonanɔ mì enukplamuwo le gamɛ nywitɔ ji keŋ sɔ danasɛ mɔ mìwo nu jɔkɔ ji nɔ ye. Le kpɔwɛ mɛ, le exwe sanŋdi ŋkɔtɔ mɛɔ, Yehowa zan apotru Pɔlu yí eŋwlɛ wema 14 ciwo yí so gbɔngbɔn mɛ ɖaɖa yi kpena xɔsetɔwo. Le wema ŋtɔ́wo mɛɔ, éke enyɔ mɛ nɔ wo, vɔ éwɛ koɖo lɔnlɔn. Vɔ nyi yí taɖo Yehowa zan Pɔlu yí esɔ nukplamu ŋtɔ́wo do mɛɔ? Yehowa nyi Vida nywi yí nanɔ ekpla eviɛ “ciwo yí E lɔn.” (Elo. 3:​11, 12) Eyi taɖo, nɔ mɛɖe na kpla mì so Bibla mɛɔ, dedasɛ mɔ Yehowa do dɔmɛzi do mì yɔ o, ewaɖeɔ, edasɛ mɔ Yehowa kpɔtɔ yí lɔn mì. (Ebre. 12:6) Nubu ciwo yí dasɛ mɔ, mìwo nu jɔkɔ ji nɔ Yehowaɔ?

NUBU CI YÍ DASƐ MƆ MÌWO NU JƆKƆ JI NƆ YEHOWA

15. Miwo yí Yehowa nanɔ yi gbɔngbɔn kɔkɔɛɔ, yí nyi yí taɖo ecɛ atɛnŋ ana mì kankandojiɔ?

¹⁵ Yehowa nanɔ yi gbɔngbɔn kɔkɔɛ mɛ ciwo nu yí jɔnɔ ji ni. (Mat. 12:18) Mìatɛnŋ abiɔ mìwoɖekiwo se mɔ, ‘Mawu gbɔngbɔn lɔ kusɛnsɛn kpaxwe ɖewo zenɔ le anyi gbenɔnɔ mɛa?’ Èdo jeshi mɔ èvagbɔngbɔn ji ɖɛ nɔ mɛbuwo yɛ sɔwu lé èle sa gbɔxwe yí vajeshi Yehowaa? Nɔ èdadasɛ Mawu gbɔngbɔn lɔ kusɛnsɛn lɔ dojiɔ, agbevazezeɛ nɔ eo sugbɔ doji mɔ ao nu jɔkɔ ji nɔ Yehowa!—Kpɔ dakavi ci yí nyi “ Gbɔngbɔn lɔ Kusɛnsɛn yí nyi . . . ”

16. Miwo yí Yehowa zannɔ yí sɔ dranɔ eŋɛnywi lɔɔ, yí lé ewanɔ nɔ eoɔ? (1 Tɛsalonikitɔwo 2:4)

¹⁶ Éjɔ ji nɔ Yehowa mɔ yesɔ eŋɛnywidradradɔ lɔ do alɔ̀mɛ nɔ mɛ ciwo nu yí kpe nɔ ye. (Hlɛn 1 Tɛsalonikitɔwo 2:4.) Kpɔ lé nɔvinyɔnu ɖeka ci yí tɔ mɔ Jocelyn kpɔ nyɔna so eŋɛnywidradra nɔ mɛbuwo mɛ ɖa. Jocelyn fɔn gbeɖeka yí lokɔ nu kpɔ. Énu mɔ: “Enu cikɔ nɔŋ yí ŋkpɔɛ mɔ ŋdatɛnŋ awa ŋɖe o. Vɔ emɔɖetɔ yí ŋnyi yí gbenɔgbe lɔ nyi azan ci ji yí ŋɖenɔ kunu. Eyi taɖo ŋdo gbe ɖaɖa yí yi kunuɖegbe.” Nyidin ŋtɔ́ɔ, Jocelyn dogo Mary ci yí nyi nyɔnu xomɛvunɔ ɖeka yí elɔn mɔ yeakpla Bibla. Wleci ɖewo goduɔ, Mary nu mɔ gbedoɖa wakɔ yele yí biɔkɔ Mawu mɔ yɛ le kpedo ye nu hwecinu Jocelyn vaxo ehɔn nɔ ye. Ci Jocelyn bu tamɛ kpɔ  so enujɔjɔ ŋtɔ́ nuɔ, énu mɔ: “Ŋkpɔɛ mɔ Yehowa nukɔ nɔŋ mɔ ‘ao nu jɔkɔ ji nɔŋ.’” Le nyɔnɔnwi mɛɔ, denyi amɛwo pleŋ yí aɖo to mì nywiɖe le kunuɖeɖedɔ lɔ mɛ o. Vɔ mìatɛnŋ akando ji mɔ mìwo nu jɔkɔ ji nɔ Yehowa nɔ mìje agbla yí wa ci ji mìkpe yí dra eŋɛnywi lɔ nɔ mɛbuwo.

17. Nyi èkpla so nyɔ ci Vicky nu so tafɛnvɔnsa lɔ nuɔ? (Ehajiji Wema 5:12)

¹⁷ Yehowa na nɔ yí mɛ ciwo nu yí kpe ni kpɔnɔ nyɔna so tafɛnsɔnsa lɔ mɛ. (1 Tim. 2:​5, 6) Vɔ nɔ mìɖo xɔse do tafɛnvɔnsa lɔ nu yí wa ʒinʒindoshimɛ gan yí kpɔtɔ kpɔɛkpɔɛ mɔ mìwo nu dekpe nɔ Yehowa ɖe? Mìɖo aɖo ŋwi mɔ, de gashiagamɛ yí mìakannɔdo lé enuwo wanɔ nɔ mì ji o, vɔ mìatɛnŋ akando Yehowa ji. Ékpɔnɔ mɛ ciwo yí ɖo xɔse do tafɛnvɔnsa lɔ nu mɔ wonyi amɛjɔjɔɛ le ŋmɛ nɔ ye yí ɖo gbe mɔ yeacu shi wo. (Hlɛn Ehajiji Wema 5:12; Rɔm. 3:26) Ci Vicky bu tamɛ kpɔ so tafɛnvɔnsa lɔ nuɔ, ékpedo nu. Gbeɖekaɔ, ci ebu tamɛ veviɖe so tafɛnvɔnsa lɔ nu ɖegbɔɔ, évadojeshi mɔ: “Yehowa xɔkɔ jigbɔnɖɛ nɔŋ sa xoxoxo. . . . Vɔ, ele shigbe mɔ ŋnunuɔ nɔ Yehowa mɔ: ‘Yehowa, datɛnŋ alɔn nyɛ yɛ o. Evio tafɛnvɔnsa lɔ datɛnŋ acucu anyi nuvɔnwo o.’” Ci ebu tamɛ kpɔ so enunana cɛ ci yí nyi tafɛnvɔnsa lɔ nuɔ, évatɔ kpɔkpɔɛ mɔ Yehowa lɔn ye. Mìwo can mìatɛnŋ akpɔɛ mɔ Yehowa lɔn mì yí mìwo nu jɔkɔ ji ni nɔ mìbu tamɛ kpɔ so tafɛnvɔnsa lɔ nu.

18. Nyi ji mìatɛnŋ akando nɔ mìkpɔtɔ yí lɔnkɔ mìwo Da ci yí le jeŋkwi mɛɔ?

¹⁸ Ci mìtɛnŋ le agbla jekɔ yí wakɔ do nukplamu ciwo nu mìxo nuxu so yɛ ji can ɔ, mìtɛnŋ gbɔjɔ hweɖewonu yí abiɔkɔ mìwoɖekiwo se mɔ mìwo nu kpekɔ nɔ Yehowa ma. Nɔ ejɔ ahan ɔ, ɖo ŋwi mɔ ékpɔnɔ jijɔ do “amɛ ciwo yí [kpɔtɔ] yí lwin” nu. (Ʒaki 1:12) Eyi taɖo kpɔtɔ yí ateteɛ gogo Yehowa yí ado jeshi nɔnɔmɛ ciwo mɛ edanasɛ le nɔ eo mɔ ao nu kpe nɔ ye. Lé nɔnɔ susu mɛ nɔ eo gashiagamɛ mɔ, Yehowa “de jinjin le mì gbɔ o.”—Edɔ. 17:27.