1-2. (a) Nyi yí taɖo apotru Pɔlu nu mɔ lɔnlɔn yí nyi nɔnɔmɛ “gangantɔ” lɔɔ? (b) Enyɔbiɔse ciwo yí mìakpɔ ɖoŋci nɔɔ?

 HWENU apotru Pɔlu xokɔ nuxu so xɔse, mɔkpɔkpɔ koɖo lɔnlɔn nuɔ; énu cu du mɔ, “lɔnlɔn yí nyi [nɔnɔmɛ] gangantɔ sɔwu wo pleŋ.” (1 Kor. 13:13) Nyi yí taɖo Pɔlu nu ahan ɔ? Ðo le sɔ mɛɔ, dagbeʒan mɔ mìaɖo xɔse do xexe yoyu gbe ci Mawu ɖo nu alo akpɔkɔ emɔ mɔ gbeɖu lɔwo avamɛ o; ɖo wovamɛ vɔ. Vɔ mìagbekpɔtɔ alɔnnɔ Yehowa koɖo mɛbuwo. Le nyɔnɔnwi mɛɔ, lɔnlɔn ci mìɖo nɔ wo akpɔtɔ ashinshin ɛ doji tɛgbɛɛ.

² Ci mìagbekpɔtɔ alɔnnɔ amɛwoɔ, anyɔ mɔ mìakpɔ ɖoŋci nɔ nyɔbiɔse amɛtɔn cɛwo. Ŋkɔtɔ, nyi yí taɖo mìɖo alɔnnɔ mìwonɔnɔwoɔ? Amɛvetɔ, lé mìdanasɛ do mɔ mìlɔn mìwonɔnɔwoɔ? Amɛtɔntɔ, lé mìawɛ yí lɔnlɔn ci mìɖo nɔ mìwonɔnɔwo akpɔtɔ asɛnkɔŋ dojiɔ?

3. Susu ciwo yí taɖo mìɖo alɔnnɔ mìwonɔnɔwoɔ?

³ Nyi yí taɖo ele veviɖe mɔ mìalɔnnɔ mìwonɔnɔwoɔ? Susu ɖeka yí nyi mɔ, lɔnlɔn ci yí le mì mɛ na yí wojenɔshi mì mɔ mìnyi Kristotɔ adodwiwo. Yesu nu nɔ apotru yitɔwo mɔ: “Nɔ mí lɔn míwonɔnɔwo ɔ, amɛshamɛ a nya mɔ anyi nukplaviwo yí mí nyi.” (Ʒan 13:​35, Ezoɖuɖu Yoyu Wema) Nɛnɛke yí lɔnlɔn na yí nɔviwawa kpɔtɔ nɔnɔ mì mɛ. Pɔlu yɔ lɔnlɔn mɔ yinyi “eka ci yí blanɔ enuwo do eju vɛ.” (Kol. 3:​14, Ezoɖuɖu Yoyu Wema) Vɔ susu vevi bu  gbeli ci yí taɖo mìɖo alɔnnɔ mìwonɔnɔwo. Apotru Ʒan ŋwlɛ ɖaɖa yi kpena xɔsetɔwo mɔ: “Amɛ ci yí lɔn Mawu ɖogbe a lɔn nɔviɛ hɛnnɛ.” (1 Ʒan 4:21) Nɔ mìlɔnnɔ mìwonɔnɔwoɔ, anyi mìdadasɛ mɔ mìlɔn Mawu.

4-5. Na kpɔwɛ ɖeka ci yí dasɛ mɔ lɔnlɔn ci mìɖo nɔ Mawu ca eka koɖo lɔnlɔn ci mìɖo nɔ mìwo kpenawo.

⁴ Lé lɔnlɔn ci mìɖo nɔ Mawu ca ka koɖo lɔnlɔn ci mìɖo nɔ mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo doɔ? Mìakpɔ ekacaca ci yí le mìwo ji koɖo mìwo lankpu lɔ nu kpɛtɛwo mɛ keŋ asɔ dre mɛ. Nɔ doto jikɔ akpɔ lé mìwo ji le doɔ, ésɔnɔ enu do alɔcikɔɛ nɔ mì keŋ aɖo to lé eji lɔ xoxoɔ do. Nyi mìatɛnŋ akpla le kpɔwɛ cɛ mɛɔ?   

⁵ Shigbe lé doto atɛnŋ anya lé mìwo ji le do nɔ ésɔ enu do alɔ nɔ mì keŋ yí sɔ kpɔ lé exoxoɔ doɔ, ahanke mìwo can mìanya lé lɔnlɔn ci mìɖo nɔ Mawu sɛnŋ do, nɔ mìkpɔ lé mìlɔnnɔ mɛbuwo do. Nɔ mìkpɔ mɔ lɔnlɔn ci mìɖo nɔ mìwo kpena xɔsetɔwo degbele shigbe lé ele do sa nɛɔ, edasɛ mɔ lɔnlɔn ci mìɖo nɔ Mawu can ɖe kpɔtɔ. Vɔ nɔ mìkpɔtɔ ɖonɔ lɔnlɔn nɔ mìwo kpena xɔsetɔwoɔ, anyi mɔ lɔnlɔn ci mìɖo nɔ Mawu can sɛnŋ.

6. Nɔ mìdo jeshi mɔ lɔnlɔn ci mìɖo nɔ mìwo nɔviwo ɖe kpɔtɔ ɖe, nyi yí taɖo mìdeɖo aŋwla ŋkuvi do jiɔ? (1 Ʒan 4:​7-9, 11)

⁶ Nɔ mìdo jeshi mɔ lɔnlɔn ci mìɖo nɔ mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo ɖe kpɔtɔɔ, mìdeɖo aŋwla ŋkuvi do ji o. Nyi yí taɖoɔ? Ðo ecɛ dadasɛ mɔ mìle afɔku mɛ le gbɔngbɔn mɛ. Apotru Ʒan na ecɛ mɛ kɔ nywiɖe hwenu enu mɔ: “Amɛ ci yí de lɔn nɔviɛ ci yí é kpɔnɔ ɔ, dá tɛnŋ lɔn Mawu ci yí de kpɔnɔ kpɔ o.” (1 Ʒan 4:20) Enukplamu ci yí le mɛ nɔ mìɔ? Mìwo nu jɔnɔ ji nɔ Yehowa nɔ ‘mìlɔnnɔ mìwonɔnɔwo.’—Hlɛn 1 Ʒan 4:​7-9, 11.

7-8. Emɔ ciwo ji mìatɛnŋ adasɛ le mɔ mìlɔn mìwonɔnɔwoɔ?

⁷ Wonu zenɛniɖe le Mawu Nyɔ lɔ mɛ mɔ, ‘mìɖo alɔnnɔ mìwonɔnɔwo.’ (Ʒan 15:​12, 17; Rɔm. 13:8; 1 Tɛs. 4:9; 1 Piɛ 1:22; 1 Ʒan 4:11) Vɔ ji mɛ yí lɔnlɔn sonɔ yí mɛɖe datɛnŋ akpɔ enu ci yí le mɛbu ji mɛ o. Eyi taɖo lé mìatɛnŋ adasɛ do nɔ mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo mɔ mìlɔn woɔ? Mìadasɛ yi toto mìwo nuxuwo koɖo nuwanawo mɛ.

⁸ Emɔ sugbɔ li ciwo ji mìatɛnŋ ato yí adasɛ nɔ mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo mɔ mìlɔn wo. Emɔ ɖewo ke: “Mínu nyɔnɔnwi nɔ míwonɔnɔwo.” (Zak. 8:​16, NWT) “Mí a nɔ agbe koɖo míwonɔnɔwo le fafa mɛ.” (Maki 9:​50, Ezoɖuɖu Yoyu Wema) Mɛɖekaɖeka le “doŋkɔ yí a bunɔ amɛ kpɛtɛwo.” (Rɔm. 12:​10, Ezoɖuɖu Yoyu Wema) “Mì ɖo a xɔ mìwonɔnɔwo.” (Rɔm. 15:7) “Mí sɔ agɔjeje ke míwonɔnɔwo.” (Kol. 3:13) “Mí kpedo míwonɔ̀nɔwo nu le míwo cukaɖawo mɛ.” (Gal. 6:2) “Mí do akɔnfa lanmɛ nɔ míwonɔ̀nɔwo.” (1 Tɛs. 4:18) “Mí ɖo . . . a do ŋsɛn lanmɛ nɔ míwonɔ̀nɔwo.” (1 Tɛs. 5:11) “Mí . . . wanɔ kwifan nɔ míwonɔnɔwo.”—Ʒaki 5:16.

9. Nyi yí taɖo nɔ mìfakɔ akɔn nɔ mɛbuwoɔ, adasɛ mɔ mìlɔn woɔ? (Kpɔ foto lɔ hɛnnɛ.)

⁹ Ecɛyɛɔ, mìasɔ emɔ ɖeka ci ji mìatɛnŋ ato yí adasɛ nɔ mìwo nɔviwo mɔ mìlɔn wo. Pɔlu nu mɔ: “Mí do akɔnfa lanmɛ nɔ míwonɔnɔwo.” Nyi yí taɖo akɔnfafa nɔ mìwo nɔviwo nyi emɔ vevi ɖeka ci ji mìato adasɛ nɔ wo mɔ mìlɔn woɔ?  Wema ɖeka ci yí ɖenɔ Bibla mɛ nyɔwo gɔnmɛ nu mɔ enyɔgbe ‘fa akɔn nɔ amɛ’ ci Pɔlu zan gɔnmɛ yí nyi mɔ, “woanɔ mɛɖe ci yí tokɔ cukaɖa sɛnŋsɛnŋwo mɛ gbɔ yí ado ŋsɛn yi.” Eyi taɖo nɔ mìfa akɔn nɔ mìwo kpena xɔsetɔ ɖe ci yí tokɔ cukaɖa ɖe mɛɔ, mìkpekpeɛdo nu nɔ aso je te yí akpɔtɔ azɔnkɔ agbe mɔ lɔ ji. Eyi hweɖekpokpuinu ci mìfa kɔn nɔ mìwo nɔvi ɖeɔ, mìdadasɛ ni mɔ mìluin.—2 Kor. 7:​6, 7, 13.

10. Ekacaca ci yí le woase vevi do amɛ nu koɖo akɔnfafa mɛɔ?

¹⁰ Ekacaca le vevisesedoamɛnu koɖo woafa akɔn nɔ amɛ mɛ. Lé enyi ahan doɔ? Mɛ ci yí senɔ vevi do amɛ nu fanɔ akɔn nɔ mɛbuwo yí jinɔ mɔ yeawa ŋɖe yí asɔ ɖe vevisese wowotɔ kpɔtɔ. Eyi taɖo nɔ mìsenɔ vevi do amɛwo nuɔ, edɔ mìfanɔ akɔn nɔ wo. Pɔlu nu mɔ ci Yehowa senɔ vevi do amɛ nuɔ, edɔ Efanɔ akɔn nɔ amɛ. Pɔlu dre Yehowa mɔ yinyi “Eda ci yí ɖɔ koɖo ŋshishikuku. É gbe nyi Mawu nɔ akɔnfafawo keŋkeŋ.” (2 Kor. 1:3) Le elɛɔ, Pɔlu zan “ŋshishikuku” yí sɔ dre lé Mawu senɔ vevi do mɛbuwo nu do. Eyi taɖo éyɔ Mawu mɔ yinyi “Eda ci yí ɖɔ koɖo ŋshishikuku, ɖo ésenɔ vevi do amɛ nu sugbɔ.” Vevisesedoamɛnu ŋtɔ́ dɔ yí efanɔ akɔn nɔ mì le “mìwo xaxawo pleŋ mɛ.” (2 Kor. 1:4) Shigbe lé eshi fafa fanɔ akɔn nɔ mɛ ciwo yí shikɔ ci nɛɔ, ahanke yí Yehowa can fanɔ akɔn nɔ mɛ ciwo yí le vevisese mɛ nɛ. Lé mìatɛnŋ aɖyi Yehowa yí asenɔ vevi do amɛ nu yí agbefanɔ akɔn nɔ amɛwoɔ? Enu ɖeka yí nyi mɔ, mìatekpɔ yí aɖo nɔnɔmɛ ciwo yí akpedo mì nu mìasenɔ vevi do amɛ nu yí agbefanɔ akɔn nɔ amɛ. Nɔnɔmɛ ciwo yɔɔ?   

11. Sɔgbe koɖo Kolosetɔwo 3:12 koɖo 1 Piɛ 3:8 ɖe, nɔnɔmɛ bu ciwo yí mìɖo aɖo yí akpɔtɔ alɔnnɔ mìwo nɔviwo yí afanɔ akɔn nɔ woɔ?

¹¹ Nyi yí akpedo mì nu mìakpɔtɔ alɔnnɔ mìwonɔnɔwo yí ‘akpɔtɔ afanɔ akɔn nɔ mìwonɔnɔwo’ gbeɖeka duuɔ? Mìaje agbla aɖo nɔnɔmɛ cɛwo: amɛ nu awanɔ ŋshishi nɔ mì, mìalɔn mìwonɔnɔwo shigbe nɔvi nɔviwo nɛ yí awanɔ xomɛvu. (Hlɛn Kolosetɔwo 3:12; 1 Piɛ 3:8.) Lé nɔnɔmɛ cɛwo akpedo mì nu doɔ? Nɔ mìsenɔ vevi do mìwo nɔviwo nu yí sɔnɔ ɖe le ji nɔ wo nyɔnɔnwitɔɔ, mìaɖo dro veviɖe mɔ mìafa akɔn nɔ wo nɔ wole efunkpekpe mɛ. Shigbe lé Yesu nui nɛɔ, “enyɔ ci yí ɖɔ fuli le eji mɛ ɔ, e yi aglan nunɔ. Agbetɔ nywi sɔnɔ enu nywiwo ti le enu nywi dɔku yitɔ mɛ.” (Mt. 12:​34, 35) Akɔnfafa nɔ mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnu ciwo yí le cukaɖa mɛ nyi emɔ nywi ɖeka ci ji mìato adasɛ nɔ wo mɔ mìlɔn wo.

12. (a) Nyi yí taɖo mìɖo anɔ zanŋte nɔ mìŋgbemi lɔnlɔn ɖoɖo nɔ mìwo kpenawoɔ? (b) Enyɔbiɔse ci mìakpɔ ɖoŋci nɔ yɛɔ?

¹² Mì pleŋ ji mɔ ‘mìakpɔtɔ alɔnnɔ mìwonɔnɔwo.’ (1 Ʒan 4:7) Ele veviɖe mɔ mìaɖo ŋwi mɔ, Yesu kanxle mì mɔ, amɛ “sugbɔtɔwo a mi lɔnlɔn ɖoɖo nɔ wowo kpena.” (Mt. 24:12) Yesu denukɔ mɔ ye dokplɔtɔ sugbɔtɔ ami lɔnlɔn ɖoɖo nɔ wowo kpenawo o. Vɔ ele mɔ mìanɔ zanŋte keŋ nɔ amɛmalɔnmalɔn ci yí le xexeɛ mɛ ŋgbekpɔ ŋsɛn do mì ji o. Ci enyɔ cɛ le susu mɛ nɔ mìɔ, mìakpɔ ɖoŋci nɔ nyɔbiɔse vevi cɛ: Nyi yí akpedo mì nu mìanya nɔ lɔnlɔn ci mìɖo nɔ mìwo nɔviwo sɛnŋ ɔ?

13. Nyi yí atɛnŋ akpedo mì nu mìanya nɔ lɔnlɔn ci mìɖo nɔ nɔviwo sɛnŋ ɔ?

 ¹³ Emɔ ɖeka ci ji mìato anya nɔ lɔnlɔn ci mìɖo nɔ mìwo nɔviwo sɛnŋ yí nyi mɔ mìakpɔ lé mìwanɔ enu do le nɔnɔmɛ ɖewo mɛ. (2 Kor. 8:8) Apotru Piɛ nu nɔnɔmɛ lɔwo ɖeka. Énu mɔ: “Enu ci yí mí a wa doŋkɔ nɔ enuwo pleŋ yí nyi kpɔ mɔ mí a lɔnnɔ míwonɔnɔwo sɛnŋsɛnŋɖe. Ðo lɔnlɔn cɔnnɔ enuvɔn sugbɔ sugbɔ ji.” (1 Piɛ 4:8, Ezoɖuɖu Yoyu Wema) Eyi taɖo lé mìwanɔ nu do nɔ mìwo nɔviwo je agɔ le mì ji alo do dɔmɛzi nɔ mì yí adasɛ nɔ lɔnlɔn ci mìɖo nɔ wo sɛnŋ alo desɛnŋ o.

14. Sɔgbe koɖo 1 Piɛ 4:8 ɖe, lɔnlɔn ci han mìɖo aɖo nɔ mìwo nɔviwoɔ? Na kpɔwɛ ɖeka.

¹⁴ Ecɛyɛɔ, mìabu tamɛ kpɔ nywiɖe so enyɔ ciwo yí Piɛ nu nu. Tɔtɔmɛ nɔ kpukpui 8 tɔ nu lɔnlɔn ci han mìɖo aɖo nɔ mìwo nɔviwo, eyi nyi mɔ, ‘mìalɔnnɔ wo sɛnŋsɛnŋɖe.’ Enyɔgbe “sɛnŋsɛnŋɖe” ci Piɛ zan le lɛ gɔnmɛɖeɖe tiin yí nyi mɔ “woakeke ŋɖe.” Akpaxwe amɛvetɔ nɔ kpukpui lɔ nu enu ci yí lɔnlɔn ŋtɔ́ adɔ yí mìawa. Nɔ mìlɔn amɛwo sɛnŋsɛnŋɖeɔ, mìacɔnnɔ nu do agɔjeje wowotɔwo ji. Mìasɔ kpɔwɛ cɛ sɔ ɖe mɛ. Sɔɛ mɔ, ŋmɛ ja nɔ kplɔn ɖe. Wohɛn woasɔ avɔn ɖe cɔn ji  yí jaja tɔxu lɔwo dagbeze o. De jaja tɔxu ɖeka alo amɛve kpoŋ ji yí eɖo lɔ acɔn o, vɔ jaja tɔxu lɔwo pleŋ yɔ. Ahanke nɔ mìɖo lɔnlɔn sɛnŋ nɔ nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwoɔ, denyi agɔjeje kuɖeka alo amɛve ji yí mìacɔn o, vɔ “enuvɔn sugbɔ sugbɔ ji” yɔ.

15. Nɔ lɔnlɔn ci mìɖo nɔ mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo sɛnŋ ɖe, nyi akpedo mì nu mìawaɔ? (Kolosetɔwo 3:13)

¹⁵ Lɔnlɔn ci mìɖo nɔ mìwo nɔviwo ɖo asɛnŋ keke mìasɔ wowo gɔjejewo ke wo nɔ egbɔnnu nɔ mì ŋtɔkpu can. (Hlɛn Kolosetɔwo 3:13.) Nɔ mìtɛnŋ sɔ amɛwo gɔjejewo kenɔ woɔ, anyi mìwo lɔnlɔn sɛnŋ yí mìwo nu ajɔ ji nɔ Yehowa. Enubu ci yí akpedo mì nu mìasɔ mìwo nɔviwo fɛnwo kenɔ wo yí mìdaɖa adonɔ dɔmɛzi nɔ wowa ŋɖe do mì nuɔ?

16-17. Enubu ci yí akpedo mì nu mìaŋwla ŋkuvi do mɛbuwo fɛnwo jiɔ? Na kpɔwɛ ɖeka. (Kpɔ foto lɔ hɛnnɛ.)

¹⁶ Ŋgbesɔnɔ susu ɖo afɛn tɔxuwo ji nɔ nɔviwo o, vɔ sɔ susu ɖonɔ enywi tɔxuwo ji nɔ wo. Mìasɔ kpɔwɛ cɛ. Sɔɛ mɔ eo koɖo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo vayi nɔ eju le fiɖe. Míkpɔ jijɔ nywiɖe yí le vɔvɔnuɔ, èso foto, vɔ ègbeso amɛve bu kpi keŋ nɔ ŋkɔtɔ devanyɔ can ɔ, eɖe acuin. Ecɛyɛɔ, foto amɛtɔn yí le eo shi. Le ɖeka mɛɔ, èdo jeshi mɔ nɔviŋsu ɖeka hlɔn lululu. Lé àwa nɔ foto ŋtɔ́ɔ?  Ècucui swi, ɖo ègbeɖo foto amɛve bu ciwo mɛ nɔviwo pleŋ ko nukwi le, nɔviŋsu lɔ can.   

¹⁷ Ecɛyɛ mìasɔ foto ciwo mìso sɔ koɖo enu ciwo yí cinɔ susu mɛ nɔ mì so mìwo nɔviwo nu. Mìɖonɔ ŋwi hwenu nywi ciwo yí mìsɔ nɔ ju koɖo mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo. Vɔ sɔɛ mɔ evajɔ mɔ hweɖekanuɔ, nɔviŋsu ɖe alo nɔvinyɔnu ɖe nu nyɔ ɖe alo wa ŋɖe ci yí ve mì nu. Nɔ mìvaɖo ŋwi kpɔ ɖe, nyi mìawaɔ? Danyɔ mɔ mìacucui swi shigbe lé mìcucu foto dɔndɔn lɔ ba? (Elo. 19:11; Efe. 4:32) Mìacucu mìwo kpena fɛn hwɛhwɛ ŋtɔ́ ci mìɖo ŋwi kpɔ, ɖo mìnɔ ju koɖi le hwenu buwo mɛ yí wowo nyɔ haan. Mìji mɔ mìaɖonɔ ŋwi hwenu nywi cɛwo.

18. Enu vovovo ciwo nu mìxo nuxu so kudo lɔnlɔn nu le enyɔta cɛ mɛɔ?

¹⁸ Nyi yí taɖo mìji mɔ mìakpɔtɔ ana nɔ lɔnlɔn ci mìɖo nɔ mìwonɔnɔwo asɛnŋ dojiɔ? Shigbe lé mìkpɔɛ nɛɔ, nɔ mìlɔnnɔ mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwoɔ, anyi mìlɔn Yehowa. Lé mìadasɛ do mɔ mìlɔn mìwo kpenawoɔ? Emɔ ɖeka ci ji mìato yí nyi mɔ mìafanɔ akɔn nɔ wo. Eyi mìasun ji ‘adonɔ akɔnfa lanmɛ nɔ mìwonɔnɔwo’ nɔ mìsenɔ vevi do mɛbuwo nu. Lé mìawɛ yí lɔnlɔn ci mìɖo nɔ mìwonɔnɔwo akpɔtɔ asɛnnɔŋ ɔ? Mìaje agbla yí asɔnɔ amɛwo gɔjejewo kenɔ wo.

19. Nyi yí taɖo ele veviɖe le egbɛ mɛ mɔ mìaɖo lɔnlɔn nɔ mìwonɔnɔwoɔ?

¹⁹ Nyi yí taɖo ele veviɖe le egbɛ mɛ mɔ mìalɔnnɔ mìwo kpenawoɔ? Do jeshi enyɔ ci yí Piɛ nu: “Enuwo pleŋ vɔvɔnu gogo. Eyi na taɖo ɔ, . . . mí a lɔnnɔ míwonɔnɔwo sɛnŋsɛnŋɖe.” (1 Piɛ 4:​7, 8, Ezoɖuɖu Yoyu Wema) Ci vɔvɔnu nɔ xexe vwin cɛ gogokɔ ɖe, nyi mìakpɔ emɔ nɔɔ? Ci Yesu xokɔ nuxu so yi dokplɔtɔwo nuɔ, énu mɔ: “Amɛwo pleŋ a le eke mí, ɖo mí kando Ŋ ji.” (Mt. 24:9) Ele mɔ egbe ale eju nɔ mì gbɔxwe mìatɛnŋ akpanŋkɔ ekelele ŋtɔ́. Eyi nɔ mìwɛ ahan ɔ, agbla ciwo pleŋ Satana dodoɔ mɔ yeama mì mɛ daje ji o, ɖo lɔnlɔn le mì mɛ yí lɔnlɔn yí nyi “eka ci yí blanɔ enuwo do eju vɛ.”—Kol. 3:​14, Ezoɖuɖu Yoyu Wema; Fili. 2:​1, 2.