1. Sɔ koɖo Matie 11:​28-30 ɖe, egbe ci Yesu ɖoɔ?

YESU ɖo gbe nywi ɖeka nɔ amɛahwa ci yí ɖokɔ to yi. Énu mɔ: “Mí va Ŋ gbɔ, . . . eyi Enyɛ ɔ, Na na mí gbɔndomɛ.” (Hlɛn Matie 11:​28-30.) Enyɔ cɛwo denyi nyɔ gbali o. Le kpɔwɛ mɛ, bu tamɛ kpɔ so enu ci ewa nɔ nyɔnu ɖeka ci yí edɔ̀lele sɛnŋsɛnŋ ɖeka ɖekɔ fun nɔ nu.

2. Nyi yí Yesu wa nɔ nyɔnu dɔ̀nɔ lɔɔ?

² Nyɔnu lɔ degbenya fini akpɔ kpekpedonu le o. Éyi doto sugbɔ gbɔ yí bu mɔ woada dɔ̀ lɔ nɔ ye. Ékpe fun na nɔ xwe 12, vɔ mɛɖe detɛnŋ da dɔ̀ lɔ ni o. Yí sɔ koɖo Moizi Se lɔɔ, amɛmakɔmakɔ enyi. (1 Ese. 15:25) Ése mɔ Yesu atɛnŋ ada dɔ̀ nɔ mɛ ciwo yí kpekɔ fun, eyi taɖo eji mɔ yeakpɔɛ. Ci ekpɔ Yesuɔ, étɔ alɔ yi wutoga yí edɔ̀ lɔ mi ni le afɔdumɛ! Denyi edɔ̀ ɖekɛ yí Yesu da ni o, vɔ éluin yí gbewa nu do nu koɖo bubu. Le kpɔwɛ mɛ, ci exokɔ nuxu niɔ, ézan nyɔgbe “evinyɛ” yí sɔ dasɛ mɔ yeluin yí gbedo bubu yi nu. Kankandoji li mɔ nyɔnu lɔ kpɔ gbɔndomɛ yí ŋsɛn ɖo lanmɛ ni!​—Luiki 8:​43-48.

3. Nyɔbiɔse ciwo mìakpɔ ɖoŋci nɔɔ?

³ Do jeshi mɔ nyɔnu lɔ yi Yesu gbɔ. Yiŋtɔ yí je agbla keŋ yi Yesu gbɔ. Ahanke le egbɛmɛɔ, mìɖo aje agbla yí ‘ava Yesu gbɔ.’ Le mìwo hwenuɔ, Yesu degbedakɔ dɔ̀ koɖo enujiŋ nɔ mɛ ciwo yí “va gbɔ” o. Vɔ égbekpɔtɔ yɔkɔ mì mɔ: “Mí va Ŋ gbɔ . . . eyi Enyɛ ɔ, Na na mí gbɔndomɛ.” Le enyɔta cɛ mɛɔ, mìakpɔ ɖoŋci nɔ nyɔbiɔse amatɔn cɛwo:  Lé mìawɛ ‘ava Yesu gbɔɔ’? Nyɔ ci Yesu ji mɔ yeanu ci emɔ: “Mí sɔ acikplakɔ Anyitɔ daɖo míwoɖekiwo” jiɔ? Nyi yí mìatɛnŋ akpla so Yesu gbɔɔ? Nyi yí taɖo mìkpɔnɔ gbɔndomɛ le dɔ ci Yesu ɖo nɔ mì wawa mɛɔ? Yí lé mìawɛ akpɔtɔ akpɔnɔ gbɔndomɛ le acikplakɔ Yesu tɔ gemɛɔ?

4-5. Emɔ ciwo ji mìato yí ‘ava Yesu gbɔ’ ɖewo ɖe?

⁴ Emɔ ɖeka ci ji mìato yí “ava” Yesu gbɔ yí nyi mɔ mìawa ci ji mìakpe yí akpla nu so enyɔ ciwo enu koɖo enu ciwo ewa nu. (Luiki 1:​1-4) Mɛɖe datɛnŋ awɛ do nu nɔ mì o. Mìwoŋtɔwo gbannɔamɛji enyi mɔ mìakpla nyɔ ci Bibla nu nɔ mì so Yesu nu. Mìadasɛ mɔ ‘mìva Yesu gbɔ’ nɔ mìsɔ gbeta yí wa ʒinʒindoshimɛ yí trɔ Kristo nukplavi.

⁵ Emɔ bu ci ji mìato yí ‘ava Yesu gbɔ’ yí nyi mɔ mìayi hamɛmɛshinshinwo gbɔ nɔ mìʒan kpekpedonu. Yesu zankɔ “enunana [ci yí nyi] amɛwo” sɔ lekɔ bu nɔ yi lɛngbɔwo. (Efe. 4:​7, 8, 11; Ʒan 21:16; 1 Piɛ 5:​1-3) Mìɖo aje agbla abiɔ kpekpedonu so wo gbɔ. Mìdakpɔ emɔ mɔ hamɛmɛshinshinwo le nya enyɔ ci mìbukɔ kpɔ alo enu ci yí ʒan mì o. Se nyɔ ci nɔviŋsu ɖeka ci yí tɔ mɔ Julian nu. Énu mɔ: “Lanmɛsɛn cukawo na yí ŋvaso le Betɛli yí anyi xlɔ ɖeka nu nɔŋ mɔ nyɛ le yɔ hamɛmɛshinshinwo nɔ woado ŋsɛnŋ. Doŋkɔɔ, ŋbui mɔ deʒan o. Vɔ le yi goduɔ, ŋyɔ hamɛmɛshinshin lɔwo yí wova jiŋ kpɔ yí nyɔna ci ŋkpɔ so mɛ wu nunu.” Shigbe hamɛmɛshinshin amɛve ciwo yí va ji Julian kpɔ nɛɔ, hamɛmɛshinshin egbejinɔtɔwo atɛnŋ akpedo mì nu yí mìajeshi “Kristo susu.” Kristo susu jejeshi gɔnmɛ yí nyi mɔ mìamɔŋje yi susuwo koɖo yi nɔnɔmɛwo mɛ keŋ asrin. (1 Kor. 2:16; 1 Piɛ 2:21) Enunana nywitɔ ci woatɛnŋ ana mì nɛ.

6. Ci yí Yesu nu mɔ: “Mí sɔ acikplakɔ Anyitɔ daɖo míwoɖekiwo ji” ɖe, nyɔ ci eji mɔ yeanuɔ?

⁶ Ci yí Yesu nu mɔ: “Mí sɔ acikplakɔ anyitɔ daɖo míwoɖekiwo” jiɔ, taŋfuin ejikɔ anu mɔ “mílɔn do anyi cɛkpakpa ji,” alo “mísɔ acikplakɔ lɔ koɖoŋ nɔ mìabɔ awa dɔ nɔ Yehowa.” Gɔnmɛsese lɔwo koɖo ve biɔ mɔ mìawa dɔ.

7. Sɔ koɖo Matie 28:​18-20 ɖe, edɔ ci wodɔ mìɔ, yí nyi ji mìatɛnŋ akandoɔ?

⁷ Mìzɔnnɔ do Yesu mɛyɔyɔ ji nɔ mìsɔ mìwoɖeki na Yehowa keŋ wa ʒinʒindoshimɛ. Yesu yɔkɔ amɛshiamɛ mɔ wo le va ye gbɔ. Dagbe mɛ ci yí ji mɔ yeasɛn Mawu le nyɔnɔnwi mɛ gbeɖe o. (Ʒan 6:​37, 38) Mɔnukpɔkpɔ sun Kristo dokplɔtɔwo pleŋ shi mɔ woawa dɔ ci Yehowa dɔ Yesu koɖi. Mìatɛnŋ akando ji mɔ Yesu anɔ koɖo mì yí akpedo mì nu le edɔ lɔ wawa mɛ.​—Hlɛn Matie 28:​18-20.

8-9. Nyi yí taɖo mɛ ciwo yí sɔ wowoɖekiwo hwe tenɔ gogo Yesuɔ, yí nyɔ ciwo yí ele mɔ mìabiɔ mìwoɖekiwo seɔ?

⁸ Mɛ ciwo yí sɔ wowoɖekiwo hwe tenɔ gogo Yesu. (Mt. 19:​13, 14; Luiki 7:​37, 38) Nyi yí taɖoɔ? Kpɔ vovototo ci yí le Yesu koɖo Farizitɔwo gblamɛ ɖa. Sɛnsɛnŋkɔnɔtɔ cɛwo delɔnnɔ amɛ o yí wogbeyinɔ go. (Mt. 12:​9-14) Yesu lɔnnɔ amɛ yí gbesɔ yiɖeki hwe. Farizitɔwo yinɔ go yí kpɔnɔ mɔ yewole veviɖe wu. Vɔ Yesu nu mɔ nɔnɔmɛ ŋtɔ́wo denyɔ o yí gbekpla yi nukplaviwo mɔ wo le sɔ wowoɖekiwo hwe keŋ anyi dɔwavi nɔ mɛbuwo.  (Mt. 23:​2, 6-11) Farizitɔwo donɔ vɔnvɔn nɔ amɛwo keŋ kpɔnɔ ŋsɛn do wo ji. (Ʒan 9:​13, 22) Vɔ Yesu wa nu do amɛwo nu le lɔnlɔn mɛ keŋ xo nuxu nɔ wo koɖo xomɛfafa yí wokpɔ gbɔndomɛ.

⁹ Èkpla nɔnɔmɛ cɛwo so Yesu gbɔa? Biɔ eoɖeki se mɔ: ‘Amɛwo kpɔnɔŋ mɔ nyɛŋnyi amɛfafa yí sɔ nyɛɖeki hwenɔa? Ŋlɔnnɔ yí wanɔ edɔ ciwo han dɔwaviwo wanɔ nɔ mɛbuwoa? Ŋwanɔ xomɛvu nɔ mɛbuwoa?’

12-14. Nyi yí taɖo mìkpɔnɔ gbɔndomɛ le dɔ ci Yesu ɖo nɔ mì wawa mɛɔ?

¹² Nyi yí taɖo mìkpɔnɔ gbɔndomɛ le dɔ ci Yesu ɖo nɔ mì wawa mɛɔ? Susu sugbɔ ŋci yɔ, vɔ na mìakpɔ ɖewo.

¹³ Amɛjikpɔtɔ nywitɔwo yí le mì shi. Yehowa yí nyi Amɛjikpɔtɔ Gangantɔ. Denyi xomɛvetɔ o yí gbedonɔ akpe nɔ yi sɛntɔwo. Edɔ ciwo yí mìwa jenɔŋ ni. (Ebre. 6:10) Énanɔ ŋsɛn ci mìʒan yí awa edɔ ci eɖonɔ mì. (2 Kor. 4:7; Gal. 6:5) Lé mìwo Fyɔ, Yesu wa nu ɖaɖa amɛwo gbɔ do nyi kpɔwɛ maɖoafɛn nɔ mì. (Ʒan 13:15) Eyi taɖo hamɛmɛshinshin ciwo yí lenɔ bu nɔ mì je agbla srannɔ Yesu ci yí nyi “Lɛngbɔwo Kplɔtɔ gantɔ.” (Ebre. 13:20; 1 Piɛ 5:2) Woje agbla wanɔ xomɛvu yí donɔ ŋsɛn mì. Wogbesɔ edɔngbegbe nanɔ emɔdasɛnamɛwo mì yí gbeglɔnnɔ ta nɔ mì.

¹⁴ Exlɔ nywitɔwo yí le mì shi. Exlɔ nywi koɖo edɔ ci yí ɖo tajinu nywi ciwo yí le mì shi degbele mɛbuɖe shi o. Bu nyɔ cɛ kpɔ: Mɔnukpɔkpɔ sun mì shi mìwanɔ dɔ koɖo mɛ ciwo yí zɔnnɔ do agbenywinɔnɔ se kɔyijiwo ji. Gbesɔ kpe niɔ, wodekpɔnɔ mɔ yewo nyɔ wu mɛkpɛtɛwo o. Wobi le ŋɖewo wawa mɛ, gan wosɔnɔ wowoɖekiwo hwe yí kpɔnɔ mɔ mɛbuwo gangan wu yewo. Wokpɔnɔ mɔ mìnyi edɔwadoɖekɛtɔwo koɖo exlɔwo. Yí ekacaca ci yí le mì mɛ sɛnŋ keke wolɔnnɔ mɔ yewoaku do ta nɔ mì!

15. Lé mìɖo ase le mìwoɖekiwo mɛ do edɔ ci mìwakɔ nuɔ?

¹⁵ Edɔ nywitɔ yí le mì shi. Mìkplanɔ nyɔnɔnwi amɛwo so Yehowa nu yí gbeklonɔ nu so Legba ŋsukankanwo ji. (Ʒan 8:44) Agban kpɛnkpin ci amɛwo datɛnŋ akɔkɔ o yí Satana dro do wo ji. Le kpɔwɛ mɛ, éji mɔ mìaxɔɛ se mɔ Yehowa dasɔ mìwo nuvɔnwo ke mì o yí agbexɔɛ se mɔ yidelɔn mì can o. Agban kpɛnkpin teŋ yí ŋsukankan vwin cɛ nyi! Nɔ ‘mìva Kristo gbɔɔ,’ woasɔ mìwo nuvɔnwo ke mì. Nyɔnɔnwi lɔ yí nyi mɔ Yehowa lɔn mì pleŋ sugbɔ. (Rɔm. 8:​32, 38, 39)  Nɔ mìkpedo mɛɖe nu yí eɖoŋ do Yehowa nu keŋ kpɔ lé etrɔ yi gbenɔnɔ doɔ, enyinɔ jijɔ gangan nɔ mì!

16. Lé agban ci Yesu mɔ mìwo le dro to akpo nɔ agban kpɛtɛwo doɔ?

¹⁶ Agban ci Yesu mɔ mìwo le dro to akpo nɔ agban kpɛtɛwo. Le kpɔwɛ mɛ, nɔ amɛwo gbɔ so dɔmɛ le ŋkeke lɔ vɔvɔnuɔ, enu cinɔkɔ nɔ sugbɔtɔ yí wodekpɔnɔ jijɔ o. Vɔ nɔ mìwa dɔ nɔ Yehowa koɖo Kristo le ŋkeke ɖe mɛɔ, mìkpɔnɔ jijɔ sugbɔ. Nɔ mìgbɔ so dɔmɛɔ, taŋfuin enu cinɔkɔ nɔ mì gbɔxwe mìdonɔ gbla yí yinɔ hamɛ lɔ bɔbɔwo zanmɛ. Vɔ mìkpɔnɔ gbɔndomɛ yí ŋsɛn ɖonɔ mì mɛ, nɔ mìgbɔ so bɔbɔ lɔwo. Ahanke enyi nɔ mìje agbla yí dra eŋɛnywi lɔ alo wa amɛɖekishi nukplakpla nɛ. Nyɔna ciwo yí mìkpɔnɔ wu agbla ciwo mìjenɔ xoxoxo!

17. Nyi yí mìɖo anyaɔ, yí nyi nu mìɖo abu tamɛ kpɔ so nywiɖeɔ?

¹⁷ Mìɖo anya mɔ sɛnxu li nɔ ŋsɛn ci yí le mìwo domɛtɔ ɖekaɖeka shi. Eyi taɖo mìɖo abu tamɛ kpɔ nywiɖe so enu ci mìjikɔ awa nu. Le kpɔwɛ mɛ, mìatɛnŋ azan ŋsɛn do ayamɛ, nɔ mìji mɔ mìabɔ dɔkunuwo. Do jeshi nyɔ ci Yesu nu nɔ ɖajɛvi hotɔnɔ ɖeka. Ébiɔ Yesu se mɔ: “Nyi yí ŋ ɖo a wa yí a xɔ agbe mavɔ ɔ?” Ðajevi lɔ wanɔ do Ese lɔ ji vɔ. Amɛ nywi yí ŋsu cɛ anyi, ɖo Eŋɛnywiwema Maki tɔ nu tiin mɔ Yesu “lwin.” Yesu nu nɔ ɖajɛvi lɔ mɔ: “Yì a sa enuwo pleŋ ci e ɖo . . . Nɔ́ e wɛ keŋ ɔ, nà va kplɔ Ŋ do.” Ðajɛvi lɔ ji mɔ yeakplɔ Yesu do, vɔ detɛnŋ tashi yi dɔkunu sugbɔ lɔwo o. (Maki 10:​17-22) Égbe mɔ yedaxɔ acikplakɔ ci Yesu ni o yí kpɔtɔ nyi hwashi nɔ “dɔkunuwo.” (Mt. 6:24) Nɔ eo yɔ ɖe, cancan ci àwaɔ?

18. Nyí yí mìɖo awanɔɔ, yí nyi yí taɖoɔ?

¹⁸ Anyɔ mɔ mìabunɔ tamɛ kpɔ so enu ci mìsɔ ɖo texwe ŋkɔtɔ le agbemɛ nu. Nyi yí taɖoɔ? Gbɔxwe mìatɛnŋ akando ji mɔ mìzankɔ mìwo gbe le nunya mɛ. Se nyɔ ci ɖajɛvi ɖeka ci woyɔnɔ mɔ Mark nu. Énu mɔ: “So xwe nɛniɖe yí ŋbuini mɔ ŋnɔkɔ agbe kleŋ. Ŋnyi mɔɖetɔ, vɔ ŋbunɔ tamɛ kpɔ gashiagamɛ so eho koɖo lé nawɛ avo le agbemɛ nu. Ŋbiɔnɔ nyɛɖeki se mɔ nyi yí taɖo enu gbɔnnɔnu nɔŋ le agbemɛ ma. Eyi ŋvakpɔɛ mɔ ŋzannɔ anyi gamɛ koɖo ŋsɛn do nyɛɖeki nu doŋkɔ yí kankin ci yí kpɔtɔ yí ŋsɔnɔ nɔ Yehowa.” Mark trɔ ashi le yi susu koɖo yi gbenɔnɔ nu keŋ sɔ yiɖeki na le Yehowa sumɔsumɔdɔ lɔ wawa mɛ sɔwu sa. Énu mɔ: “Hweɖewonuɔ, eho cukaɖawo na ŋlonɔ nu kpɔ, vɔ ci Yehowa kpekɔdo ŋnu yí Yesu le ŋgbe nɔŋ ɔ, ŋtɛnŋ sɔ anyi susuwo ɖo Yehowa sumɔsumɔ ji.”

19. Nyi yí taɖo susu nywi ɖoɖo le veviɖe ahan ɔ?

¹⁹ Mìakpɔtɔ akpɔnɔ gbɔndomɛ le acikplakɔ Yesu tɔ gemɛ, nɔ mìwanɔ enu amɛtɔn cɛwo. Ŋkɔtɔ, susu nywi le kpɔtɔ anɔ eo shi . Yehowa dɔ yí mìwakɔ, eyi taɖo mìɖo awɛ shigbe lé Yehowa dro do nɛ. Dɔwaviwo mìnyi, Axwetɔ lɔ yí nyi Yehowa. (Luiki 17:10) Nɔ mìte kpɔ mɔ mìawa edɔ lɔ lé edro mì doɔ, mìana edɔ lɔ wawa agbɔnnu nɔ mìwoŋtɔwo. Nɔ nyibusu ɖe sɛnŋ ɖeeɖe can, vɔ yí ji mɔ yeasɔ emɔ ci yí dro ye yí wakɔ vu koɖo aci ci yi xwetɔ sɔ kpla kɔ niɔ, ado abi yiɖeki nu yí enu acikɔ ni. Vɔ nɔ mìwanɔ do Yehowa mɔdasɛnamɛwo jiɔ, mìatɛnŋ awa enu ciwo mìdekando ji mɔ mìawa o yí aɖu cukaɖa ɖekpokpui ji. Ðo ŋwi mɔ mɛɖe datɛnŋ aɖo te Yehowa dro gbeɖe o!​—Rɔm. 8:31; 1 Ʒan 4:4.

20. Nyi yí ɖo acucu mì yí mìasɔ acikplakɔ Yesu tɔ lɔɔ?

 ²⁰ Amɛvetɔ, susu nywi le cucunɔ eo le ao nuwanawo mɛ. Mìwo tajinu yí nyi mɔ mìakanfu mìwo Da amɛlɔntɔ, Yehowa. Enuciŋmɛnamɛ koɖo amɛɖekitɔjiji cucu mɛɖewo yí wosɛn Yehowa le xwe sanŋdi ŋkɔtɔ mɛ. Vɔ dejinjin o, wodegbekpɔkɔ jijɔ o yí wotashi acikplakɔ Yesu tɔ. (Ʒan 6:​25-27, 51, 60, 66; Fili. 3:​18, 19) To akpo nɔ mɛ ŋnɔwoɔ, lɔnlɔn amɛɖekitɔmajimaji tɔ ci yí so Mawu gbɔ koɖo amɛkpena lɔnlɔn cucu mɛbuwo yí wosɛn Yehowa. Wotɛnŋ sɔ acikplakɔ Yesu tɔ lɔ koɖo jijɔ le wowo nyigban ji gbenɔnɔ pleŋ mɛ yí mɔkpɔkpɔ gbele wo shi mɔ woavasumɔ koɖo Kristo le jeŋkwimɛ. Susu nywi le cucu mì yí mìakpɔtɔ asɔ acikplakɔ Yesu tɔ lɔ koɖo jijɔ shigbe wowo hannɛ.

21. Sɔ koɖo Matie 6:​31-33 ɖe, nyi yí mìatɛnŋ akpɔ mɔ mɔ Yehowa ana mìɔ?

²¹ Amɛtɔntɔ, xɔse le kpɔtɔ anɔ eo shi mɔ Yehowa anɔ koɖo ye. Mìcin mɔ mìasɔ mìwoɖekiwo sa vɔn keŋ awa dɔ sɛnsinɖe. Yesu kanxle mì mɔ woaci yumɛ nɔ mì. Vɔ mìatɛnŋ akpɔ mɔ mɔ Yehowa ana ŋsɛn mì yí mìado ji le cukaɖa ɖekpokpui mɛ. Nɔ mìdonɔ jiɔ, mìasɛnnɔŋ doji. (Ʒaki 1:​2-4) Mìagbetɛnŋ akpɔ mɔ mɔ Yehowa ana mì enu ciwo mìʒan, Yesu akplɔ mì yí mìwo nɔviwo ado ŋsɛn mì. (Hlɛn Matie 6:​31-33; Ʒan 10:14; 1 Tɛs. 5:11) Enu ciwo pleŋ mìʒan gbɔxwe ado ji, le mì shi!

22. Nyi ŋci mìatɛnŋ ado akpe doɔ?

²² Nyɔnu ci Yesu da dɔ̀ nɔ kpɔ gbɔndomɛ gbenɔgbe lɔ ke. Vɔ nɔ évanyi Kristo nukplavi egbejinɔtɔ gbɔxwe yí akpɔ gbɔndomɛ mavɔ. Nyi èkpɔ mɔ yiwaɔ? Kpɔ nyɔna ciwo yí akpɔ, nɔ évanɔ acikplakɔ Yesu tɔ gemɛ ɖa. Ánɔ koɖo Yesu le jeŋkwimɛ! Vɔnsa ɖekpokpui ci ewa keŋ kplɔ Kristo do ahɛn yayra manumanuwo vɛ ni. Eyi taɖo nɔ jeŋkwimɛ alo nyigban ji mìanɔ agbe le can ɔ, mìatɛnŋ ado akpe gangan mɔ mìwa do Yesu mɛyɔyɔ ci yí nyi: “Mí va Ŋ gbɔ” ji!