1. Lé atɛnŋ awa nɔ mɛɖe nɔ woɖe yi xomumɛtɔ ɖe tiɔ?

WOÐE ao mɛ vevi ɖewo ti le hamɛ lɔ mɛa? Nɔ ejɔ ahan ɔ, wosenɔ vevi keke! Nɔvinyɔnu ɖeka ci yí tɔ mɔ Hilda nu mɔ: “Ci nyɛ koɖo asunyɛ le alɔɔ, exwe 41 mìwa doju yí eku. Le anyi susu mɛɔ, ŋbu mɔ eyi anyi enu ci yí ado vevisese nɔŋ wu le agbe mɛ. * Vɔ ci vinyɛ to le hamɛ lɔ mɛ yí gbeso gbeɖe ashiɛ koɖo eviɛwo ɖɛɔ, yɛgbevamɛ gbaza nɔŋ sugbɔ sɔwu.”

2-3. Sɔ koɖo Ehajiji Wema 78:40, 41 ɖe, lé ewanɔ nɔ Yehowa nɔ yi sɛntɔ ɖe so gbeɖi ɖɛɔ?

² Kpɔ lé ave Yehowa, hwenu mawudɔla ɖewo ciwo yí le yi xomu lɔ mɛ gbi ɖa! (Ʒuda 6) Gbekpɔ vevisese ci anyi ni, ci ekpɔ Izraɛlivi ciwo yí nyi yi mɛ veviwo fɔn gu do ji zenɛniɖe. (Hlɛn Ehajiji Wema 78:40, 41.) Kando ji mɔ mìwo Da amɛlɔntɔ ci yí le jeŋkwi mɛ can senɔ vevi nɔ amɛ veviwo so gbeɖi ɖɛ. Émɔŋje vevisese ci mɛ ètokɔ mɛ. Ao nu aku lanmɛ ni yí ana ŋsɛndoamunyɔ koɖo kpekpedonu ci yí ʒan eo.

³ Le nyɔta cɛ mɛɔ, mìakpɔ enu ci mìatɛnŋ awa keŋ axɔ Yehowa kpekpedonu nɔ mìwo mɛ vevi ɖe mi sinsin. Mìagbekpɔ lé mìawɛ akpedo mɛ ciwo xumumɛtɔ woɖe ti le hamɛ lɔ mɛ nu. Vɔ doŋkɔɔ, na mìakpɔ susu masɔgbe ciwo mìdeɖo abunɔ kpɔ o.

4. Lé ewanɔ nɔ jila sugbɔ nɔ wowo vi ŋsuvi alo nyɔnuvi ɖe so gbeɖe Yehowa ɖɛɔ?

⁴ Blaŋblaŋ ɔ, nɔ ajitɔ alo ajinɔwo kpɔ wowo vi ŋsuvi alo nyɔnuvi vevi ɖe yí eso gbeɖe Yehowa ɖɛɔ, wodonɔ hwɛ wowoɖekiwo mɔ enu sugbɔ li yewoawa sa asɔ kpedo nu nɔ akpɔtɔ asɛnkɔ Yehowa. Ci woɖe nɔviŋsu ɖeka ci yí tɔ  mɔ Luke eviɛ tiɔ, emɔ: “Ŋdonɔ hwɛ nyɛɖeki. Ŋkunɔ drɔ vɔnwo so nyɔ lɔ nu le alɔn mɛ. Hweɖowonuɔ, ŋfannɔ avin yí anyi ji venɔ.” Nɔvinyɔnu Elizabeth ci yí to nɔnɔmɛ cɛ han ke mɛ donɔ hwɛ yiɖeki mɔ: “Taŋfuin ŋwa fɛn wa enu ciwo vinɔ ɖo awa. Ŋkpɔɛ mɔ ŋdekpla nu vinyɛ lɔ nywiɖe nɔ alɔn Yehowa o.”

5. Nɔ mɛɖe so gbeɖe Yehowa ɖɛ ɖe, mi gbɔ afɛn lɔ soɔ?

⁵ Mìɖo aɖo ŋwi mɔ Yehowa na amɛɖekishinɔnɔblɔɖe mɛshiamɛ. Ecɛ dasɛ mɔ mìatɛnŋ acin mɔ mìase tonu ni alo mìdase tonu ni o. Ðevi ɖewo jilawo deɖo kpɔwɛ nywi nɔ wo o, gan wosɔ gbeta yí sɛnkɔ Yehowa yí kpɔtɔ le gbeji ni. Jilawo buwo je agbla yí kpla nu wowo viwo nɔ woalɔn Yehowa, gan le yiyi mɛɔ, ɖevi lɔwo vaso gbeɖe Yehowa ɖɛ. Edasɛ mɔ mìwoŋtɔwo yí asɔ gbeta mɔ mìasɛn Yehowa. (Ʒoz. 24:15) Eyi taɖo jila ciwo yí sekɔ vevi wo, míŋgbebui mɔ yewo yí wa afɛn taɖo míwo vi so gbeɖe Yehowa ɖɛ o!

6. Lé atɛnŋ awa nɔ jajɛ ɖe nɔ yi jila ɖe so gbeɖe Mawu ɖɛɔ?

⁶ Hweɖowonuɔ, vida alo vinɔ ɖewo sonɔ gbeɖe Yehowa alo wowo xomu ɖɛ. (Eha. 27:10) Ecɛ atɛnŋ aɖe fun nɔ ɖevi ciwo yí bunɔ wowo jilawo yí srannɔ wowo kpɔwɛ. Woɖe nɔvinyɔnu Esther dalɔ ti. Énu mɔ: “Ŋfannɔ avin gbɛmɛgbɛmɛ ɖo ŋnya mɔ denyi to etokɔ le nyɔnɔnwi lɔ mɛ kpoŋ o. Vɔ ésɔ gbeta koŋ mɔ yedagbevasɛn Yehowa kpɔ o. Ŋlɔn danyɛ, eyi taɖo ci woɖi tiɔ, ŋbunɔ tamɛ kpɔ so yi nɔnɔmɛ lɔ nu gashiagamɛ. Vɔnvɔn lenɔŋ ŋtɔkpu.”

7. Lé Yehowa kpɔnɔ jajɛ ci jila woɖe ti doɔ?

⁷ Jajɛwo, nɔ woɖe míwo jila ɖe tiɔ, mìsekɔ vevi koɖo mí! Mìɖe kuku míkando ji mɔ Yehowa can nya lé mísekɔ vevi do. Élɔn mí yí kpɔnɔ jijɔ mɔ míwo kpɔtɔ le gbeji nɔ ye. Mìwo ciwo yí nyi míwo nɔviwo can kpɔkɔ jijɔ do mí nu. Mígbeɖo ŋwi hɛnnɛ mɔ, míwo jila lɔ ŋtɔ yí sɔ yi gbetawo, de míwo yí wa ŋɖe o. Shigbe lé mìnui vayi nɛɔ, Yehowa na vovo mɛshiamɛ nɔ asɔ gbeta mɔ yeasin alo yedasin o. Yí mɛɖekpokpui ci yí sɔ yiɖeki na Mawu keŋ wa ʒinʒindoshimɛ “ɖo adro yi gban.”—Gal. 6:5.

8. Nyi xomumɛtɔ egbejinɔtɔwo atɛnŋ awakɔ nɔ wole te kpɔ wowo xomumɛtɔ nɔ atrɔ gbɔ va Yehowa gbɔɔ? (Kpɔ dakavi ci yí nyi “ Trɔ va Yehowa gbɔ” hɛnnɛ.)

⁸ Le jɔjɔmɛnuɔ, àkpɔtɔ akpɔkɔ mɔ mɔ ye mɛ vevi ci yí so gbeɖe Yehowa ɖɛ atrɔ gbɔ gbeɖeka. Nyi àtɛnŋ awa asɔ nɔkɔ te kpɔɛɔ? Àtɛnŋ awa ŋɖekpokpui ci ji èsun keŋ akpɔtɔ asɛnŋ le gbɔngbɔn mɛ. Nɔ èwɛni ahan ɔ, àɖo kpɔwɛ nywi ɖɛ nɔ ao xomumɛtɔ kpɛtɛwo koɖo, taŋfuin ao xomumɛtɔ ci woɖe ti hɛnnɛ. Àgbexɔ ŋsɛn ci yí ʒan keŋ ado ji le vevisese lɔ mɛ. Eyi taɖo na mìakpɔ afɔ ŋtɔŋtɔ ɖewo ciwo yí àtɛnŋ aɖe.

9. Nyiwo àtɛnŋ awa keŋ asɔ do ŋsɛn ao xɔseɔ? (Kpɔ dakavi ci yí nyi “ Mawunyɔkpukpui ciwo yí afa akɔn nɔ eo nɔ ao mɛ vevi ɖe so gbeɖe Yehowa ɖɛ.”)

⁹ Je agbla adonɔ ŋsɛn ao xɔse. Ele veviɖe sugbɔ mɔ, àkpɔtɔ adonɔ ŋsɛn eoɖeki  koɖo ao xomumɛtɔ kpɛtɛwo. Lé àtɛnŋ awɛ doɔ? Wa toto keŋ ahlɛnnɔ Mawu Nyɔ lɔ yí abunɔ tamɛ kpɔ so nu, yinɔ Kristotɔwo bɔbɔwo hɛnnɛ; nɔ èwɛni ahan ɔ, àxɔnɔ ŋsɛn so Yehowa gbɔ. Nɔvinyɔnu Joanna dalɔ koɖo nɔviɛ nyɔnushitɔ to le nyɔnɔnwi lɔ mɛ. Énu mɔ: “Nɔ ŋhlɛn Bibla kpaxwe ciwo yí xo nuxu so Abigaɛli, Ɛstɛɛ, Job, Ʒozɛfu koɖo Yesu nuɔ, ŋkpɔnɔ fafa le nyɛɖeki mɛ. Wowo kpɔwɛwo donɔ ŋsɛnŋ yí kpedo ŋnu ŋɖonɔ susu nywi. Mìwo hakpakpa lɔwo can donɔ ŋsɛnŋ.”

10. Lé Ehajiji Wema 32:6-8 atɛnŋ akpedo mì nu mìado ji le vevisesewo mɛ doɔ?

¹⁰ Nu enu ciwo pleŋ yí na èlokɔ nu kpɔ nɔ Yehowa. Nɔ èsekɔ veviɔ, ŋgbemi gbe dodo ɖaɖa ni o. Ðe kuku nɔ mìwo Mawu amɛlɔntɔ lɔ mɔ yɛ le kpedo ye nu nɔ yeakpɔnɔ nɔnɔmɛ lɔ shigbe lé yiŋtɔ kpɔɛni do nɛ, yí a “kpla enu yu yí a kplɔ eo le emɔ ci ji è ɖo a nɔ agbe do.” (Hlɛn Ehajiji Wema 32:6-8.) Le nyɔnɔnwi mɛɔ, etɛnŋ ɖe fun nɔ mì sugbɔ mɔ mìanu lé mìsekɔ le mìwoɖekiwo mɛ teŋ nɔ Yehowa. Vɔ Yehowa mɔŋje vevisese ciwo yí le ao ji mɛ nywiɖe. Élɔn eo sugbɔ yí dokɔ ŋsɛn eo mɔ eo le nu ao jimɛnyɔwo nɔ ye.—Hun. 34:6; Eha. 62:7, 8.

11. Sɔ koɖo Ebretɔwo 12:11 ɖe, nyi yí taɖo mìɖo akando etodɔnnamɛ Yehowa tɔ ci mɛ lɔnlɔn le jiɔ? (Kpɔ dakavi ci yí nyi “ Amɛɖeɖeti nyi etodɔnnamɛ Yehowa tɔ ci mɛ lɔnlɔn le.”)

¹¹ Lɔn do gbeta ci hamɛmɛshinshinwo sɔ ji. Yehowa yí sɔ toto lɔ daɖɛ mɔ woaɖenɔ amɛ ti le hamɛ lɔ mɛ. Etodɔnnamɛ Yehowa tɔ nyi yi lɔnlɔn dadasɛ nɔ amɛshiamɛ, mɛ ci yí wa nuvɔn lɔ can le mɛ. (Hlɛn Ebretɔwo 12:11.) Mɛɖowo tɛnŋ nu le hamɛ lɔ mɛ mɔ hamɛmɛshinshinwo wa fɛn sɔ gbeta. Vɔ ɖo ŋwi mɔ,  blaŋblaŋ ɔ, mɛ ciwo yí nukɔ ahan dejinɔ mɔ yewoaxo nuxu so enudɔndɔn ci mɛ lɔ ŋtɔ wa nu o. Enyɔ lɔ yí mɔ, mìdenya enyɔ lɔwo pleŋ o. Eyi taɖo nunya le mɛ mɔ mìakando hamɛmɛshinshin ciwo yí le kojoɖogbɛ lɔ mɛ ji mɔ, woje agbla veviɖe yí wa do enyɔ ci Bibla nu ji keŋ ɖo kojo lɔ “nɔ Yehowa.”—2 Kro. 19:6; NWT.

12. Ci mɛɖewo lɔn do toto ci Yehowa wa do etodɔndɔn nu ji ɖe, nyɔna ciwo yí to so mɛ nɔ woɔ?

¹² Nɔ èlɔn do gbeta ci hamɛmɛshinshinwo sɔ yí ɖe ao mɛ vevi lɔ ti jiɔ, àtɛnŋ akpedo nu atrɔ va Yehowa gbɔ. Elizabeth ci nu mìxo nuxu so vayi nu mɔ: “Ci mìso ka koɖo mìwo vi shinshin lɔɔ, egbɔnnu nɔ mì sugbɔ. Vɔ ci etrɔ va Yehowa gbɔ ɖegbɔɔ, yiŋtɔ lɔn do ji mɔ, enyɔ mɔ woɖe ye ti. Le yiyi mɛɔ, énu mɔ yekpla enu sugbɔ so mɛ yí wojɔ ji nɔ ye. Ŋkpla mɔ etodɔnnamɛ Yehowa tɔ sɔnɔgbe gashiagamɛ.” Asuɔ, Mark nu kpi mɔ: “Le enu cɛwo goduɔ, mìwo vi lɔ nu nɔŋ mɔ ci mìgbe eha dodo koɖo ye yí dɔ yeji mɔ yeatrɔ gbɔ. Ejɔ ji nɔŋ mɔ Yehowa kpedo mì nu yí mìse tonu ni.”

13. Nyi yí atɛnŋ akpedo eo nu nado ji le vevisese mɛɔ?

¹³ Nu ao nyɔwo nɔ ao xlɔ ciwo yí senɔ nu gɔnmɛ nɔ eo. Nɔnɔ ju koɖo Kristotɔ ciwo yí shin le gbɔngbɔn mɛ ciwo yí atɛnŋ akpedo eo nu nakpɔtɔ aɖo susu nywi. (Elo. 12:25; 17:17) Joanna, ci nu mìxo nuxu so vayi nu mɔ: “Ŋcinɔ akogo. Vɔ nuxuxoxo koɖo exlɔ ciwo ji ŋkando kpedo ŋnu yí ŋdo ji.” Lé àwɛ nɔ ewa shigbe mɔ, mɛɖewo le hamɛ lɔ mɛ nukɔ nyɔ ciwo yí dokɔ vevisese nɔ eoɔ?

14. Nyi yí taɖo mìɖo ‘akpɔtɔ ado ji anɔ koɖo mìwonɔnɔwo yí asɔ nu kenɔ mìwonɔnɔwo faaɔ’?

¹⁴ Do ʒinxo nɔ nɔvio ŋsu koɖo nɔvio nyɔnuwo. Mìdatɛnŋ akpɔ mɔ mɔ mɛshiamɛ anunɔ enyɔ ci yí sɔgbe gashiagamɛ o. (Ʒaki 3:2) Mì pleŋ yí nyi nuvɔnmɛwo, eyi taɖo ŋgbejiŋ nɔ eo nɔ mɛɖowo denya enyɔ ci woanu o alo nɔ wodenya gbɔxwe yí nu nyɔ ɖe yí edo vevisese nɔ eo o. Ðo ŋwi apotru Pɔlu nukplamu cɛ: “Míkpɔtɔ ado ji anɔ koɖo míwonɔnɔwo yí asɔ nu kenɔ míwonɔnɔwo faa, nɔ nyɔ ɖe le mɛɖe shi do nɔviɛ nu can. Shigbe lé Yehowa sɔ enu ke mí faa nɛɔ, míwo can míwɛni ahan.” (Kol. 3:13; NWT) Nɔvinyɔnu ɖeka ci xomumɛtɔ woɖe ti nu mɔ: “Yehowa kpedo ŋnu yí ŋsɔ ke nɔvi ciwo yí tekpɔ mɔ yewoado ŋsɛnŋ vɔ yí enyi vevisese wova do nɔŋ.” Nyi hamɛ lɔ atɛnŋ awa asɔ kpedo xomu lɔ mɛ tɔ ci yí le gbeji nuɔ?

15. Nyi mìatɛnŋ awa asɔ kpedo mɛ ciwo xomumɛtɔ woɖe ti dejinjin nuɔ?

¹⁵ Wanɔ nu do xomu lɔ mɛ tɔ egbejinɔtɔwo nu koɖo xomɛfafa. Nɔvinyɔnu ci yí tɔ mɔ Miriam nu mɔ ci woɖe ye nɔviye tiɔ, bɔbɔ lɔwo yiyi ɖenɔ fun  nɔ ye. Émɔ: “Ŋvɔnkɔ nɔ enyɔ ci amowo avanu. Vɔ nɔvi sugbɔ se vevi koɖoŋ yí wodenu enyɔ masɔgbe ɖe so nɔvinyɛ lɔ nu o. Akpe nɔ wo, ɖo wokpedo ŋnu yí ŋdeci akogo le vevisese lɔ mɛ o.” Nɔvinyɔnu bu nu mɔ: “Ci woɖe mìwo vi ŋsuvi tiɔ, mìwo xlɔwo va fa akɔn nɔ mì. Ðowo nu mɔ yewodenya enyɔ ci yewoanu o. Mɛɖowo fan avin koɖoŋ yí ebuwo ŋwlɛ ŋsɛndoamunyɔwo ɖaɖaŋ. Enu ci wowa kpedo ŋnu sugbɔ!”

16. Lé hamɛ lɔ atɛnŋ akpɔtɔ anana kpekpedonu mɛ ciwo xomumɛtɔ woɖe tiɔ?

¹⁶ Kpɔtɔ akpenɔdo xomu lɔ mɛ tɔ egbejinɔtɔwo nu. Woʒan ao lɔnlɔn koɖo ŋsɛndoamu kakacɛ sɔwu sa. (Ebre. 10:24, 25) Hweɖowonuɔ, mɛ ciwo xomumɛtɔ woɖe ti, vasenɔ le wowoɖekiwo mɛ mɔ, mɛɖowo gbenɔ eha dodo koɖo yewo shigbe mɔ woɖe yewo can ti hannɛ. Mìdaji gbeɖe mɔ woase le wowoɖekiwo mɛ ahan o! Eʒan mɔ mìakannɔ fu yí agbedonɔ ŋsɛn jajɛ ciwo jilawo woɖe ti le nyɔnɔnwi lɔ mɛ. Woɖe nɔvinyɔnu Maria asuɔ ti yí eso gbeɖe yi xomu ɖɛ. Maria nu mɔ: “Mìwo xlɔ ɖewo vanɔ mìwo xomɛ yí ɖanɔ nu nɔ mì yí gbekpenɔdo ŋnu ŋkplanɔ enu vinyɛwo. Wosenɔ vevi koɖoŋ yí fannɔ avin koɖoŋ. Woglɔn ta nɔŋ ci amowo nu enyɔ masɔgbewo so ŋnu. Wodo ŋsɛnŋ sugbɔ!”—Rɔm. 12:13, 15.

17. Nyi hamɛmɛshinshinwo atɛnŋ awa asɔ fa kɔn nɔ mɛ ciwo yí sekɔ veviɔ?

¹⁷ Hamɛmɛshinshinwo, míto emɔ ɖekpokpui ci yí ahun nɔ mí ji keŋ ado ŋsɛn xomu lɔ mɛ tɔ ciwo yí le gbeji. Míwo gbanleamɛji vevi enyi mɔ míafa akɔn nɔ míwo kpena xɔsetɔ ciwo xomumɛtɔwo so gbeɖe Yehowa ɖɛ. (1 Tɛs. 5:14) Donɔ ŋsɛn wo doŋkɔ nɔ bɔbɔ lɔwo koɖo le kpakpa godu. Jinɔ wo kpɔ le wowo xomɛ yí adonɔ gbe ɖaɖa koɖo wo. Ðenɔ kunu koɖo wo, alo hweɖowonuɔ, yɔ wo nɔ woava wa sɛnsɛn xomumɛtɔ koɖo eo. Hamɛmɛshinshinwo ɖo ale bu nɔ lɛngbɔ ciwo yí sekɔ vevi, woɖo alɔn wo yí agbese vevi do wo nu.—1 Tɛs. 2:7, 8.

18. Sɔ koɖo 2 Piɛ 3:9 ɖe, nyi Mawu jikɔ nɔ yi sɛntɔ ciwo yí so gbeɖi ɖɛɔ?

¹⁸ Yehowa “dé jiji mɔ mɛ ɖe a trɔn o, vɔ, É jiji mɔ amɛshamɛ a trɔjimɛ.” (Hlɛn 2 Piɛ 3:9.) Nɔ mɛɖe wa nuvɔn gangan ɖe can ɔ, yi gbe gbekpɔtɔ le veviɖe nɔ Mawu. Bu tamɛ kpɔ so efɛn gangan ci Yehowa cu do ta nɔ mì, Eviɛ vevi tafɛnvɔnsa lɔ. Yehowa kpɔtɔ sɔ lɔnlɔn kpekɔdo mɛ ciwo yí so gbeɖi ɖɛ nu nɔ woatrɔ va gbɔ. Ékpɔkɔ mɔ mɔ woatrɔ gbɔ, shigbe lé Yesu labalu ci edo so evi bubu lɔ nu dasɛ nɛ. (Luiki 15:11-32) Sugbɔ le mɛ ciwo yí to le nyɔnɔnwi lɔ mɛ trɔ gbɔ va wowo Da amɛlɔntɔ ci yí le jeŋkwi mɛ gbɔ. Yí hamɛ lɔ xɔ wo koɖo jijɔ. Elizabeth ci nu mìxo nuxu so vayi kpɔ jijɔ, ci wotrɔ xɔ eviɛ do hamɛ lɔ mɛ. Ci eɖo ŋwi kpɔɔ, énu mɔ: “Ejɔ ji nɔŋ sugbɔ mɔ nɔvi sugbɔ do ŋsɛn mì mɔ mìwo le kpɔtɔ akpɔkɔ mɔ mɔ yɛatrɔ gbɔ.”

19. Nyi yí taɖo mìatɛnŋ akpɔtɔ aɖonɔŋ do Yehowa nuɔ?

¹⁹ Mìatɛnŋ akando Yehowa ji gashiagamɛ. Dana emɔdasɛnamɛ ɖe mì ci yí adahɛn enu le mì nu gbeɖe o. Eda xomɛvunɔ koɖo vevisedoamɛnutɔ yí enyi, éɖo lɔnlɔn gangan nɔ mɛ ciwo pleŋ yí luin yí sinni. Kando ji mɔ Yehowa datashi ye ɖɛ le vevisese hwenu o. (Ebre. 13:5, 6) Mark ci nu mìxo nuxo so vayi nu mɔ: “Yehowa degbe mì ɖɛ gbeɖe o. Ákpɔtɔ akpenɔdo mì nu le cukaɖawo mɛ.” Yehowa akpɔtɔ ananɔ ŋsɛn “ci yí wugan jɔjɔmɛtɔ” eo. (2 Kor. 4:7; NWT) Ɛɛ, àtɛnŋ akpɔtɔ anɔ gbeji yí akpɔnɔ mɔ, nɔ ao mɛ vevi ɖe so gbeɖe Yehowa ɖɛ can.