1-2. Lé wemaŋwlɛtɔ ɖeka nuɔ, yí nyi mìakpɔ le nyɔta cɛ mɛɔ?

EGBƐƆ, amɛ miliɔn sugbɔ nunɔ mɔ yewoxɔ Yesu ji se. Vɔ wodewanɔ do enu ciwo yí ekpla amowo ji o. (2 Tim. 4:3, 4) Wemaŋwlɛtɔ ɖeka nu gbeɖeka mɔ: “Nɔ Yesu bu le mì mɛ egbɛ yí nukɔ enyɔ ciwo Yesu ŋkɔtɔ nu vayi ɖe, . . . mìagbi shigbe lé amowo gbe Yesu ŋkɔtɔ le exwe kotokun ve ke vayia? . . . Ðoŋci lɔ yí nyi: Ɛɛ mìagbi.”

² Le exwe sanŋdi ŋkɔtɔ mɛɔ, amɛ sugbɔ se enu ciwo yí Yesu kpla wo yí kpɔ ewa enujiŋwo, vɔ wogbe mɔ yewodaxɔɛ ji se o. Nyi yí taɖoɔ? Le nyɔta ci yí vayi mɛɔ, mìkpɔ susu amɛnɛ ciwo yí taɖo Yesu nuwanawo koɖo yɛ nyɔwo na amowo gbi. Mína mìakpɔ susu amɛnɛ buwo. Mìagbekpɔ enu ci yí taɖo amowo gbenɔ Yesu dokplɔtɔwo le egbɛmɛ koɖo lé mìawɛ yí ŋɖekɛ dana mìami Yehowa sɛnsɛn gbeɖe o.

3. Nyi yí Yesu wa taɖo mɛɖewo gbiɔ?

³ Ci Yesu le nyigban jiɔ, énɔnɔ koɖo mɛɖekpokpui ŋmɛ. Éɖunɔ nu koɖo dɔkunɔwo koɖo mɛ ciwo yí le ŋsɛntɔxuwo, vɔ égbezan yi gamɛ sugbɔ keŋ nɔnɔ koɖo abɔnɔwo koɖo amɛmaleɖewo. Gbesɔ kpe niɔ, ése vevi do mɛ ciwo yí amɛ sugbɔ yɔnɔ mɔ “agɔjetɔwo” nu. Ci egoyitɔ ɖewo kpɔ enu ciwo Yesu waɔ, wogbi. Wobiɔ yi dokplɔtɔwo se mɔ: “Nyi yí taɖo mí ɖuɖu enu koɖo tagajɔtɔwo koɖo agɔjetɔwo ɔ?” Yesu ɖo ŋci mɔ: “Amɛ ci yí le ŋtesɛnsin ɔ, de ʒan doto o. Vɔ, amɛ ciwo yí ble yɔ. Ŋ de va a yɔ amɛ  jɔjwɛwo o. Vɔ, Ŋ va a yɔ agɔjetɔwo nɔ wo a trɔ wowo jiwo koɖo wowo nɔnɔmɛwo.”—Luiki 5:29-32.

4. Sɔ koɖo Ezai nyɔnuɖɛ lɔ ɖe, nyi Ʒuifuwo ɖo akpɔkpɔ mɔ sa kudo Mɛsia lɔ nuɔ?

⁴ Lé Enuŋwlɛŋwlɛ lɔwo nuɔ? Exwe sugbɔ doŋkɔ gbɔxwe Mɛsia lɔ avaɔ, nyɔnuɖɛtɔ Ezai nu so nu mɔ yɛnyi mɛ ci xexe lɔ agbe. Enyɔnuɖɛ lɔ nu mɔ: “Amɛwo gbali Yi, yí yi xlɔwo té le nu. . . Amɛwo de na bubu Yi toto yi gloglo kpɔ mɛ o. Mìwo can, mì de do jeshi Yi o.” (Ezai 53:3) Enyɔnuɖɛ lɔ nu mɔ “amɛwo” agbe Mɛsia lɔ, eyi taɖo exwe sanŋdi ŋkɔtɔ mɛ Ʒuifuwo ɖo akpɔkpɔ emɔ sa mɔ amowo agbe Yesu.

5. Lé amɛ sugbɔ kpɔnɔ Yesu dokplɔtɔwo le egbɛmɛ doɔ?

⁵ Cukaɖa cɛ han li le egbɛmɛa? Ɛɛ. Ejɔnɔ ji nɔ sɛnsɛnŋkɔnɔtɔ sugbɔ nɔ amɛ kpɛnkpin, hotɔnɔwo koɖo xexeɛ mɛ nunyatɔwo va wowo cɔci mɛ. Nɔ wowo hamɛvi yoyu lɔwo gbenɔnɔ koɖo wowo nuwanawo desɔ koɖo Mawu sewo can ɔ, sɛnsɛnŋkɔnɔtɔ lɔwo xɔnɔ wo ahan. Vɔ sɛnsɛnŋkɔnɔtɔ lɔwo gbalinɔ Yehowa sɛntɔ ciwo yí sinkɔ koɖo ezolelanmɛ yí gbenɔkɔ agbe nywi, ɖo xexe lɔ dekpɔnɔ wo mɔ wonyi amɛ kpɛnkpinwo o. Shigbe lé Pɔlu nui nɛɔ, Mawu can mɛ ciwo “wo gbalinɔ.” (1 Kor. 1:26-29) Vɔ le Yehowa ŋmɛɔ, yi sɛntɔ egbejinɔtɔwo pleŋ yí le veviɖe ni.

6. Lé Yesu nu le Matie 11:25, 26 mɛɔ, yí lé mìawɛ asrin ɔ?

⁶ Lé mìawɛ yí mìdami Yehowa sɛnsɛn ɔ? (Hlɛn Matie 11:25, 26.) Ŋgbelɔn yí lé xexe lɔ kpɔnɔ Mawu mɛwo do akpɔ ŋsɛn do eo ji o. Lɔn do ji mɔ, Yehowa sɛntɔ ciwo yí sɔ wowoɖekiwo hwe ɖekɛ ezankɔ yí sɔ wakɔ yi dro. (Eha. 138:6) Amowo kpɔnɔ mɔ wodenyi ŋɖɛnyatɔwo alo wemanyatɔwo o, gan bu tamɛ kpɔ so edɔ sugbɔ ci Yehowa zan wo yi wowakɔ le xexeɛ mɛ ɖa.

7. Nyi yí taɖo Yesu yɔ Farizitɔwo mɔ ayemɛnuwatɔwoɔ, yí lé wowa nu doɔ?

⁷ Yesu sɔ edɔngbegbe klo nu so sɛnsɛnŋkɔnɔtɔwo nuwana manyɔmanyɔwo ji le yi hwenu. Le kpɔwɛ mɛ, éklo nu so ayemɛnu ci Farizitɔwo wanɔ ji, ɖo alɔklɔklɔ vave nɔ wo wu ebulele nɔ wowo jilawo. (Mt. 15:1-11) Taŋfuin Yesu nyɔwo kpaca yi nukplaviwo. Eyi taɖo wobiɛ se mɔ: “De nya mɔ ci Farizitɔwo se enyɔ lɔwo ahan ɔ, é kpaca wo ba?” Eyi Yesu ɖoŋci mɔ: “Aci ɖekpokpwi ci Edanyɛ, ci yí le jeŋkwi mɛ, de do ɔ, wo a huin swi koɖo ekewo. Mí tashi wo! Ŋkuvitɔnnɔ ciwo yí donɔ asɛ emɔ nɔ ŋkuvitɔnnɔwo ke yí wo nyi. Nɔ́ ŋkuvitɔnnɔ ɖekatɔ kplɔ ŋkuvitɔnnɔ xlɔtɔ yìkɔ ɔ, wowo amɛve lɔwo bɔnɔ doju vayì jenɔ dodu ɖeka mɛ.” (Mt. 15:12-14) Ci enyɔ ciwo Yesu nu ve dɔmɛ nɔ sɛnsɛnŋkɔnɔtɔ lɔwo can ɔ, dena emi nyɔnɔnwi lɔ nunu o.

8. Lé Yesu dasɛ mɔ denyi sɛnsɛnwo pleŋ jixɔsewo yí kpe nɔ Mawu doɔ?

⁸ Yesu gbeklo nu so sɛnsɛnwo nukplakpla dɔndɔnwo ji. Denu mɔ sɛnsɛnwo pleŋ jixɔsewo yí kpe nɔ Mawu o. Ewaɖeɔ, émɔ amɛ sugbɔ anɔ emɔ gbaja ci yí kplɔnɔ amɛ yi gugu mɛ ji, vɔ yí amɛ hwɛɖeka yí anɔ emɔ cɔnjwin ci yí kplɔnɔ amɛ yi agbe mɛ ji. (Mt. 7:13, 14) Éɖe mɛ gbajɛɛ mɔ, mɛɖewo amɔ yewosɛnkɔ Mawu, vɔ le nyɔnɔnwi mɛɔ, wodesinkɔ o. Ékanxle yi dokplɔtɔwo mɔ: “Mí kpɔ míwoɖekiwo ji nywiɖe so enyɔnuɖɛtɔ dɔndɔnwo nu. Wo  vanɔ mí gbɔ le lɛngbɔ gbaza mɛ, ganke yí dɔmɛ wowotɔwo nyinakan shigbe avu wadan vexomɛwo ɛnɛ. Mí a jeshi wo ɖɛ sɔ to wowo kusɛnsɛn mɛ.”—Mt. 7:15-20.

9. Sɛnsɛnwo nukplakpla dɔndɔn ɖewo ciwo ji Yesu klo nu soɔ?

⁹ Lé Enuŋwlɛŋwlɛ lɔwo nuɔ? Bibla nyɔnuɖɛ ɖeka nu mɔ lɔnlɔn ɖoɖo nɔ Yehowa xwe lɔ abi le lanmɛ nɔ Mɛsia lɔ shigbe zo hannɛ. (Eha. 69:9; Ʒan 2:14-17) Ezolelanmɛ cɛ yí cucu Yesu yí eklo nu so sɛnsɛnwo jixɔsewo koɖo wowo nuwana dɔndɔnwo ji. Le kpɔwɛ mɛ, Farizitɔwo xɔɛ se mɔ ese dekunɔ o, vɔ Yesu kpla nu amowo mɔ mɛkukuwo dɔnkɔ alɔn. (Ʒan 11:11) Sadusitɔwo gbe mɔ fɔnfɔnsoku deli o, vɔ Yesu fɔn yi xlɔ Lazar so ku. (Ʒan 11:43, 44; Edɔ. 23:8) Farizitɔwo nunɔ mɔ Mawu ŋwlɛ enu ci yí ajɔ do mɛɖekamɛɖeka ji koɖo enu ci avawa le agbemɛ daɖɛ, vɔ Yesu kpla nu amowo mɔ agbetɔwo atɛnŋ asɔ gbeta mɔ yewoasɛn Mawu alo yewodasin o.—Mt. 11:28.

10. Nyi yí taɖo mìwo nukplakplawo na amɛ sugbɔ gbe mìɔ?

¹⁰ Cukaɖa cɛ han li le egbɛmɛa? Ɛɛ. Amɛ sugbɔ gbenɔ mì, ɖo mìzan Bibla sɔ danasɛ sɛnsɛnwo nukplakpla ciwo denyɔ nɔ amowo. Sɛnsɛnŋkɔnɔtɔwo kplanɔ wowo gbɛviwo mɔ Mawu dɔnnɔ to nɔ amɛvwinwo le zomavɔ mɛ. Wozannɔ ŋsukankan nukplakpla cɛ sɔ kpanɔ acɛ do amowo ji. Mìwo ciwo yí sɛnkɔ Yehowa, lɔnlɔn Mawu lɔ kpenɔdo amowo nu womɔnɔŋje mɛ mɔ ŋsu yí nukplakpla cɛ nyi. Sɛnsɛnŋkɔnɔtɔwo gbekplanɔ amowo mɔ ese dekunɔ o. Nɔ nukplakpla cɛ nyi nyɔnɔnwiɔ, daʒan mɔ woafɔn mɛɖe so ku o, eyi taɖo mìdanasɛ mɔ yɛdeso Bibla mɛ o. Gbesɔ kpe niɔ, sɛnsɛnŋkɔnɔtɔwo kplanɔ amowo mɔ Mawu ŋwlɛ enu ci yí ajɔ do mɛɖekamɛɖeka ji koɖo enu ci avawa le agbemɛ daɖɛ, vɔ mìwo kplanɔ amowo mɔ amɛɖekishinɔnɔblɔɖe le mɛɖekamɛɖeka shi yí atɛnŋ asɔ gbeta keŋ asɛn Mawu. Lé sɛnsɛnŋkɔnɔtɔ lɔwo wanɔ nu do, nɔ  mìklo nu so wo ji mɔ wonyi ŋsukankan nukplamɛtɔwoɔ? Wodonɔ dɔmɛzi!

11. Sɔ koɖo Yesu nyɔ ciwo yí le Ʒan 8:45-47 mɛ ɖe, nyi Mawu ji mɔ ye sɛntɔwo le waɔ?

¹¹ Lé mìawɛ yí mìdami Yehowa sɛnsɛn ɔ? Nɔ mìlɔn nyɔnɔnwi lɔɔ, mìɖo axɔ Mawu nyɔwo ji se yí awanɔ do wo ji. (Hlɛn Ʒan 8:45-47.) Mìdele shigbe Satana Legba nɛ yí agbe nyɔnɔnwi lɔ o, mìlo do goguiɖe le nyɔnɔnwi lɔ mɛ. Mìdewanɔ ŋɖekɛ ci yí ato akpo nɔ mìwo jixɔsewo gbeɖe o. (Ʒan 8:44) Mawu ji mɔ ye sɛntɔwo le “gbé evwin” yí a “ku do enywi nu,” shigbe lé Yesu wɛ nɛ.—Rɔm. 12:9; Ebre. 1:9.

12. Nyi yí taɖo lé wowu Yesu do na Ʒuifu sugbɔ gbiɔ?

¹² Susu bu ci yí taɖo Yesu nyi afɔklɛnnu nɔ Ʒuifu ɖewoɔ? Pɔlu nu mɔ: “Mì le gbefan ɖekɔ mɔ wo kan Kristo do [aci] ji. Enyɔ cɛ lɔ nyi afɔklɛnnu nɔ Ʒuifuwo.” (1 Kor. 1:23) Nyi yí taɖo lé wowu Yesu do ɖe fun nɔ Ʒuifu sugbɔɔ? Wowobui mɔ tamɛsɛnnuwatɔ koɖo nuvɔnwatɔ yí Yesu nyi taɖo wokin do aci nu, eyi na wogbe mɔ yewodaxɔɛ se mɔ eyi nyi Mɛsia lɔ o.—2 Ese. 21:22, 23.

13. Nyi yí mɛ ciwo yí gbe Yesu delɔn mɔ yewoado jeshiɔ?

¹³ Ʒuifu ciwo yí gbe Yesu delɔn mɔ yewoado jeshi mɔ yɛdewa nuvɔn ɖe gbɔxwe wodo hwɛ yi gbaagbali keŋ wa numajɔmajɔ do nu o. Denyi kojo jɔjɔɛ ɖoɖo yí xa mɛ ciwo yí ɖo kojo nɔ Yesu o. Ʒuifuwo kojoɖoxu gangantɔ lɔ hwlɛndo vabɔ yí ɖo kojo nɔ Yesu, vɔ wodewa do kojoɖoɖosewo ji o. (Luiki 22:54; Ʒan 18:24) Kojoɖotɔ lɔwo se enyɔ ciwo amowo nukɔ so Yesu nu kpoŋ yí sɔ ɖo kojo ni, wodeji gɔnmɛ kpɔ nɔ nyɔ lɔwo o. Ci yí gbenyina wuɔ, wowoŋtɔwo “jijiɛ ŋsukankan kunuɖeɖe nyɔ ɖekawo do Yesu nu yí a wui.” Ci yɛdeje ji nɔ woɔ, avɔnsatɔ gangantɔ lɔ tekpɔ mɔ yeado Yesu nɔ anu nyɔ ci yí ana woado hwɛ yi. Ecɛ to akpo nɔ kojoɖoɖosewo xesexese. (Mt. 26:59;  Maki 14:55-64) Yí ci Yesu fɔn so mɛkukuwo mɛɔ, kojoɖotɔ enumajɔmajɔwatɔ lɔwo “na eho gangan ɖeka” Rɔma sɔja ciwo yí cɔkɔ yi yɔdu lɔ, nɔ woakaka ŋsukankannyɔwo yí amɔ eyi taɖo yɔdu lɔ ci totu.—Mt. 28:11-15.

14. Lé Enuŋwlɛŋwlɛ lɔwo nu ɖɛ so Mɛsia lɔ ku nuɔ?

¹⁴ Lé Enuŋwlɛŋwlɛ lɔwo nuɔ? Ʒuifu sugbɔ le Yesu hwenu dekpɔkɔ mɔ mɔ Mɛsia lɔ ɖo aku o, gan do jeshi nyɔ ci wonu ɖɛ le Enuŋwlɛŋwlɛ lɔwo mɛ ɖa: “É sɔ Yi gbe na dota nɔ amɛwo yí ku. Amɛwo nu mɔ Yi nyi amɛ kpotu. Vɔ, nyɔnɔnwi lɔ nyi mɔ É ɖe agɔjejewo swi nɔ amɛ sugbɔ sugbɔ. Yí, evyɛ ɔ, É xo nuxu dota nɔ amɛ ciwo yí je agɔ.” (Ezai 53:12) Eyi taɖo ci wowu Yesu shigbe nuvɔnwatɔ nɛɔ, denyi eyi adɔ Ʒuifuwo agbi o.

15. Ehwɛ ciwo wodo Yehowa Kunuɖetɔwo taɖo mɛɖewo gbe woɔ?

¹⁵ Cukaɖa cɛ han li le egbɛmɛa? Ɛɛ! Shigbe lé wokan ŋsu do nu nɔ Yesu yí do hwɛ yi gbaagbali nɛɔ, ahanke amowo wanɔ numajɔmajɔ do Yehowa Kunuɖetɔwo nu le egbɛmɛ nɛ. Na mìakpɔ kpɔwɛ ɖewo. Le gblamɛ nɔ exwe 1930 koɖo 1950 le États-Unis ɔ, nɔviwo yi kojoɖoxuwo zenɛniɖe yí glɔn ta nɔ vovo ci mìɖo yí asɛn Mawu. Kojoɖotɔ ɖewo dasɛ gannaganna mɔ, yewoɖo susu trofitrofiwo do mì nu. Le Québec le Canadaɔ, Cɔci koɖo acɛkpakpa lɔ wa dɔ alɔlealɔmɛ keŋ fɔn gu do mìwo dɔwo ji. Wocu eŋɛnywidratɔ sugbɔ do gakpamɛ, ɖo woxo nuxu nɔ wowo xwexatɔwo so Mawu Fyɔɖuxu lɔ nu. Le Allemagneɔ, Nazi cɛkpakpa ci yí debu Mawu ɖeeɖe o, wu nɔviŋsu jajɛ egbejinɔtɔ sugbɔ. Exwe ɖewo vayiɔ, wodo hwɛ mìwo nɔvi sugbɔ le Russie yí lé wo cu, ɖo woxo nuxu nɔ amowo so Bibla nu yí acɛkpakpawo mɔ yɛnyi “egufɔnfɔndɔ.” Wogbe hɛnnɛ mɔ wodazan Ŋɔŋlɔ Kɔkɔeawo Xexe Yeye Gɔmeɖeɖe Bibla ci yí le Russie-gbe mɛ o, ɖo ci wozan ŋkɔ Yehowa do mɛɔ, womɔ yɛnyi “egufɔnfɔn nyɔwo.”

16. Shigbe lé wotɛ gbe do ji le 1 Ʒan 4:1 mɛ nɛ ɖe, nyi yí taɖo mìdeɖo alɔn yí ŋsukankannyɔ ciwo amowo kakanɔ so Yehowa mɛwo nu able mìɔ?

¹⁶ Lé mìawɛ yí mìdami Yehowa sɛnsɛn ɔ? Tekpɔ anya nyɔnɔnwi ci yí kudo nyɔ lɔ nu. Yesu kanxle yi nyɔsetɔwo mɔ, mɛɖewo anu “enyɔ vwinhamɛhamɛwo” so wo nu yí akan ŋsu do nu nɔ wo. (Mt. 5:11) Satana gbɔ yí ŋsukankan cɛwo so. Ézannɔ yumɛcitɔwo nɔ woakaka ŋsukankannyɔ vwinwo so mɛ ciwo lɔn nyɔnɔnwi lɔ nu. (Enyɔ. 12:9, 10) Mìɖo agbe ŋsu ciwo mìwo ketɔnɔwo kannɔ. Ŋgbejɔ gbeɖe mɔ, mìalɔn yí ŋsukankan cɛwo ado vɔnvɔn nɔ mì alo agbɔjɔ mìwo xɔse o.—Hlɛn 1 Ʒan 4:1.

17. Lé enujɔjɔ ciwo yí doŋkɔ nɔ Yesu ku atɛnŋ ana mɛɖewo agbi doɔ?

¹⁷ Gbɔxwe Yesu akuɔ, ɖeka le apotru 12 yi tɔ lɔwo mɛ sɛ. Apotru bu gbe Yesu zetɔn yí apotru lɔwo pleŋ shi gbeɖi ɖɛ le ezan ci yí doŋkɔ nɔ yi ku mɛ. (Mt. 26:14-16, 47, 56, 75) Vɔ dekpaca Yesu o. Énu ɖɛ hɛnnɛ mɔ enu cɛ ajɔ do ye ji. (Ʒan 6:64; 13:21, 26, 38; 16:32) Nɔ mɛɖewo kpɔ enu ciwo yí jɔɔ, wotɛnŋ gbe mɔ yewodanyi Yesu nukplavi o. Wotɛnŋ nu mɔ: ‘Nɔ ahan apotru Yesu tɔ lɔwo le nɛɔ, ŋdalɔn anɔ wo mɛ o!’

18. Enyɔnuɖɛ ciwo yí vamɛ le nujɔjɔ ciwo yí doŋkɔ nɔ Yesu ku mɛɔ?

¹⁸ Lé Enuŋwlɛŋwlɛ lɔwo nuɔ? Exwe sanŋdi ɖewo doŋkɔ gbɔxwe Yesu ava nyigban jiɔ, Yehowa dasɛ le yi Nyɔ lɔ mɛ mɔ woasa Mɛsia lɔ gajun 30. (Zak. 11:12, 13)  Mɛ ci yí asa Yesu anyi yi xlɔ vevi ɖeka. (Eha. 41:9) Enyɔnuɖɛtɔ Zakari gbeŋwlɛ mɔ: “Xo lɛngbɔkplɔtɔ lɔ, nɔ lɛngbɔha lɔ agban hlɛn.” (Zak. 13:7, NWT) Nujɔjɔ cɛwo dado fɔbli ejinywitɔwo o, vɔ wowo xɔse asɛnŋ nɔ wokpɔɛ mɔ enyɔnuɖɛ cɛwo vamɛ do Yesu ji.

19. Nyi yí ejinywitɔwo nyaɔ?

¹⁹ Cukaɖa cɛ han li le egbɛmɛa? Ɛɛ. Le mìwo hwenu gbɛɔ, Kunuɖetɔ ɖewo ciwo yí nyi amɛnyanyiwo to le nyɔnɔnwi lɔ mɛ yí trɔ xɔsegbetɔwo. Yi goduɔ, wotenɔkpɔ mɔ yewoable mɛbuwo do mɛ. Wokakanɔ enyɔ masɔgbewo, nyɔnɔnwi mamuwo koɖo ŋsukankannyɔwo so Yehowa Kunuɖetɔwo nu le enyɔdrawemawo mɛ alo le radio, televiʒiɔn koɖo Ɛntɛnɛti ji. Vɔ wodeblenɔ ejinywitɔwo o. Ðo wonya mɔ Bibla nu ɖɛ mɔ enu cɛ hanciwo ajɔ.—Mt. 24:24; 2 Piɛ 2:18-22.

20. Lé mìawɛ yí mɛ ciwo yí to le nyɔnɔnwi lɔ mɛ dable mìɔ? (2 Timɔte 4:4, 5)

²⁰ Lé mìawɛ yí mìdami Yehowa sɛnsɛn ɔ? Mìɖo akplanɔ nu gashiagamɛ, adonɔ gbe ɖaɖa mamimami yí awanɔ sugbɔ le edɔ ci Yehowa ɖo nɔ mì mɛ, ecɛ ana mìwo xɔse akpɔtɔ asɛnŋ. (Hlɛn 2 Timɔte 4:4, 5.) Nɔ mìɖo xɔseɔ, mìdavɔn nɔ mìse enyɔ masɔgbewo so Yehowa Kunuɖetɔwo nu o. (Ezai 28:16) Lɔnlɔn ci mìɖo nɔ Yehowa, yi Nyɔ lɔ koɖo mìwo nɔviwo akpedo mì nu yí mìdalɔn mɛ ciwo yí to le nyɔnɔnwi lɔ mɛ ana mìami Yehowa sɛnsɛn gbeɖe o.

21. Ci amɛ sugbɔtɔ gbenɔ mìwo ŋɛdu lɔ le egbɛmɛ can ɖe, nyi ji mìatɛnŋ akandoɔ?

²¹ Le xwe sanŋdi ŋkɔtɔ mɛɔ, amɛ sugbɔ gbe Yesu. Vɔ amɛ sugbɔ buwo xɔɛ ji se. Nɔ ehwe din ɔ, Ʒuifuwo Sanhedrɛn mɛ tɔ ɖeka koɖo “Mawuɖexotɔwo sugbɔ” le mɛ ciwo yí xɔɛ ji se mɛ. (Edɔ. 6:7; Mt. 27:57-60; Maki 15:43) Ahanke le egbɛmɛɔ, amɛ miliɔn sugbɔ sɔ gbeta yí kplɔ Yesu do. Nyi yí taɖoɔ? Ðo wonya nyɔnɔnwi ciwo yí le Enuŋwlɛŋwlɛ lɔwo mɛ yí lɔn wo. Mawu Nyɔ lɔ nu mɔ: “Amɛ ciwo yí lɔnnɔ Ao nukplamuwo a kpɔ fafa nyɔnɔnwitɔ. Ŋɖe da tɛnŋ sɔ amɛ hunnɔwo xu nyigban o.”—Eha. 119:165.