1, 2. Nyi yí taɖo Bibla nyi enunana dojijɔnamɛ ɖeka ci yí so Mawu gbɔɔ?

NƆ ÈLE avomɛ yí ao xlɔ ɖe na enunana ɖe eo ɖe, lé àse le eoɖeki mɛɔ? Àle hwlɛndo ji mɔ yeahun enunana lɔ, yí eji ajɔ eo mɔ ao nu le susu mɛ nɔ ao xlɔ lɔ. Àdo akpe ni do enunana lɔ ŋci.

² Bibla nyi enunana ɖeka so Mawu gbɔ. Enyɔtakankan ciwo yí mìdatɛnŋ akpɔ le fiɖekpokpui o yí le mɛ. Le kpɔwɛ mɛ, énu nɔ mì mɔ Mawu wa jeŋkwi, nyigban, ŋsu ŋkɔtɔ koɖo nyɔnu ŋkɔtɔ. Éna mì gɔnmɛɖose ciwo yí atɛnŋ akpedo mì nu, nɔ mìle cukaɖawo mɛ. Bibla kpla mì mɔ Mawu tamɛɖoɖo yí nyi mɔ yeadra nyigban lɔ ji do yí anyi texwe nywi ɖeka. Enunana dojijɔnamɛ ŋtɔŋtɔ yí Bibla nyi nyao!

3. Nyi yí àvado jeshi nɔ èkpɔtɔ le Bibla kplakɔɔ?

³ Nɔ èle Bibla kplakɔɔ, àvado jeshi mɔ Mawu ji mɔ eo le nyi ye xlɔ. Zenɛni ci yí èkplakɔ nu so Mawu nuɔ, ahanke yí eo koɖo yi xlɔnyinyi avasɛnŋ doji nɛ.

4. Nyi yí wa dɔ do eo ji kudo Bibla nuɔ?

⁴ Woɖe Bibla gɔnmɛ do egbe ciwo yí wu 2 600 mɛ, yí wota miliɔn kotokun nɛniɖe ni. Nyigban lɔ ji nɔtɔ ciwo yí wu 90 le sanŋdi ɖeka mɛ atɛnŋ akpɔ Bibla ahlɛn le wowoŋtɔwo gbe mɛ. Womanɔ Bibla wu miliɔn ɖeka le Kwɛshila ɖeka mɛ! Le nyɔnɔnwi mɛɔ, wema ɖekpokpui desɔ koɖo Bibla o.

5. Nyi yí taɖo mìanu mɔ Bibla “so Mawu gbɔngbɔn mɛɔ”?

 ⁵ Bibla nyi wema ci yí “so Mawu gbɔngbɔn mɛ.” (Hlɛn 2 Timɔte 3:​16, nwt.) Vɔ mɛɖewo atɛnŋ abiɔ se mɔ, ‘ci enyi agbetɔwo yí ŋwlɛn Bibla ɖe, lé atɛnŋ aso Mawu gbɔ doɔ?’ Bibla ɖo ŋci mɔ: “Gbɔngbɔn kɔkɔɛ yí cucu amɛwo yí woŋwlɛn Mawu nyɔwo ɖɛ.” (2 Piɛ 1:​21, nwt) Ecɛ le shigbe mɔ lé dɔmɛga ɖe abiɔ so yi wemaŋwlɛntɔ shi mɔ yɛ le ŋwlɛn lɛta ɖeka nɔ ye hannɛ. Mi tɔ yí lɛta lɔ nyiɔ? Dɔmɛga lɔ tɔ yí lɛta lɔ nyi, denyi wemaŋwlɛntɔ lɔ tɔ yɔ o. Ahanke Bibla nyi Mawu tɔ nɛ, denyi mɛ ciwo yí ezan yí sɔ ŋwliin tɔ yɔ o. Mawu dasɛ emɔ nɔ wo yí woŋwlɛn yi susuwo ɖɛ. Eyi taɖo “Mawu nyɔ” yí Bibla nyi nyao.​—1 Tɛsalonikitɔwo 2:13; kpɔ enumɛɖeɖe bu 2 tɔ.

6, 7. Nyi yí taɖo mìanu mɔ ɖekawawa le Bibla mɛ nyɔwo mɛɔ?

⁶ Bibla ŋwlɛnŋwlɛn lɔ xɔ wu exwe 1 600. Yi ŋwlɛntɔwo nɔ agbe le hwenu vovovowo mɛ. Wowo domɛtɔ ɖewo nyi wemasetɔ ganganwo, yí ebuwo dese wema o. Le kpɔwɛ mɛ, ɖeka le wo mɛ yí nyi doto. Mɛbuwo nyi agbledetɔwo, eɖɔdatɔwo, lɛngbɔkplɔtɔwo, enyɔnuɖɛtɔwo, kojoɖotɔwo koɖo efyɔwo. Amɛ vovovowo yí ŋwlɛn Bibla, ganŋke ɖekawawa le yi mɛ nyɔwo pleŋ mɛ. Denu enyɔ ɖe le eta ɖe mɛ, yí trɔ ta dogu ni le eta bu mɛ o. *

⁷ Eta ŋkɔtɔwo nɔ Bibla dre lé xexeɛ mɛ cukaɖawo je gɔnmɛ do, yí eta kpɛtɛwo nu lé Mawu avakpɔ cukaɖa lɔwo gbɔ do, yí atrɔ nyigban lɔ pleŋ anyi paradiso. Exwe sugbɔ nɔ agbetɔwo xolɔlɔ nu yí Bibla xo nuxu so. Exolɔlɔ lɔwo dasɛ mɔ Mawu tamɛɖoɖowo vanɔmɛ gashiagamɛ.

8. Na kpɔwɛ ciwo yí dasɛ mɔ, Bibla sɔgbe pɛpɛpɛ koɖo jɔjɔmɛnununya.

⁸ Bibla denyi jɔjɔmɛnununya alo suklu wema ɖe o, ganŋke enyɔ ciwo yí enu so jɔjɔmɛnuwo nu sɔnɔgbe pɛpɛpɛ gashiagamɛ. Ahan yí mìakpɔ emɔ mɔ wema ci yí so Mawu gbɔ anɔ nɛ. Le kpɔwɛ mɛ, le Ese Wema ŋkɔtɔ mɛɔ, wodo esewo nɔ Izraɛliviwo kudo enu ciwo yí woawa nɔ edɔ̀lelewo ŋgbekaka do wo mɛ nu. Woŋwlɛn ese cɛwo exwe sugbɔ vayi, gbɔxwe yí amɛwo vanya lé edɔ̀lekwiwo hɛnnɔ edɔ̀lelewo vɛ do. Bibla gbenui yí esɔgbe pɛpɛpɛ mɔ, wodesɔ nyigban ku do ŋɖe nu o. (Job 26:7) Yí hwecinu yí amɛ sugbɔtɔ xɔɛ se mɔ nyigban lɔ le  gbajaaɔ, Bibla yɛ nu mɔ nyigban lɔ le godogluu.​—Ezai 40:22.

9. Nyi yí nyɔnɔnwitoto Bibla ŋwlɛntɔwo tɔ kpedo mì nu yí mìnyaɔ?

⁹ Nɔ Bibla xo nuxu so exolɔlɔ nuɔ, ésɔnɔgbe pɛpɛpɛ gashiagamɛ. Vɔ, exolɔlɔ wema sugbɔ desɔnɔgbe pɛpɛpɛ o, ɖo mɛ ciwo yí ŋwlɛn wo nyi nyɔnɔnwimatotɔwo. Le kpɔwɛ mɛ, nɔ woɖu wowo ju ji le ahwa mɛɔ, wodeŋwlɛnnɔ enu so nu hweɖewonu o. Ganŋke Bibla ŋwlɛntɔwo to nyɔnɔnwi, yí ŋwlɛn enu so hwenu ciwo yí woɖu Izraɛliviwo ji le ahwa mɛ nu. Woŋwlɛn nu so wowoŋtɔwo gɔjejewo can nu. Le kpɔwɛ mɛ, le Amɛ Hlɛnhlɛn Wema mɛɔ, Moizi nu nɔ mì mɔ yeje agɔ gangan ɖeka, yí Mawu dɔn to nɔ ye kudo nuvɔn lɔ nu. (Amɛ Hlɛnhlɛn 20:​2-12) Lé Bibla ŋwlɛntɔwo to nyɔnɔnwi do dasɛ mɔ Mawu gbɔ yí Bibla so. Ecɛ dasɛ mɔ mìatɛnŋ akando Bibla ji.

10. Nyi yí taɖo Bibla mɛ mɔdasɛnamɛwo kpenɔdo mì nu le egbɛmɛɔ?

¹⁰ Bibla “so Mawu gbɔngbɔn mɛ, yí enyɔ nɔ enukplakpla, nɔ enyɔgbenamɛ, nɔ enuwo dradrado.” (2 Timɔte 3:​16, nwt) Le nyɔnɔnwi mɛɔ, Bibla mɛ mɔdasɛnamɛwo kpenɔdo mì nu le egbɛmɛ. Yehowa nya lé ewa mì do, eyi taɖo esenɔ mìwo tamɛbubuwo koɖo mìwo seselelanmɛwo gɔnmɛ nywiɖe. Éjeshi mì ɖɛ nywiɖe wu mìwoŋtɔwo, yí eji mɔ mìwo le kpɔ jijɔ. Éjeshi enu ciwo yí anyɔ nɔ mì koɖo enu ciwo yí danyɔ nɔ mì o.

11, 12. (a) Emɔdasɛnamɛ nywi ciwo yí Yesu na le Matie eta 5 yi 7 mɛɔ? (b) Enu bu ciwo yí mìatɛnŋ akpla le Bibla mɛɔ?

¹¹ Le Matie eta 5 yi 7 mɛɔ, Yesu na emɔdasɛnamɛ nywiwo kudo lé mìawɛ akpɔ jijɔ, lé mìanɔ fafa mɛ koɖo  amɛwo do, lé mìado gbe ɖaɖa do, koɖo susu ci yí ɖo anɔ mì shi kudo eho nu. Yesu na emɔdasɛnamɛ cɛwo ayi exwe 2 000 vayi, gan ŋsɛn gbekpɔtɔ le wo nu, yí wogbekpenɔdo amɛ nu le egbɛmɛ shigbe lé enɔ le hwecinu yí ena wo hannɛ.

¹² Le Bibla mɛɔ, Yehowa gbena gɔnmɛɖosewo alo emɔdasɛnamɛwo mì kudo lé mìawɛ yí mìwo xomugbenɔnɔ anyɔ, lé mìawɛ anyi edɔwatɔ nywiwo, koɖo lé mìawɛ yí anɔ fafa mɛ koɖo amɛwo nu. Mɛɖekpokpui ci yí mìnyi, fiɖekpokpui ci yí mìle alo cukaɖa ɖekpokpui ci mɛ mìtokɔɔ, Bibla mɛ gɔnmɛɖosewo atɛnŋ akpedo mì nu.​—Hlɛn Ezai 48:17; kpɔ enumɛɖeɖe bu 3 tɔ.

13. Nyi yí Ezai nu ɖɛ mɔ yɛajɔ do Babiloni jiɔ?

¹³ Bibla mɛ nyɔnuɖɛ sugbɔ vamɛ xoxoxo. Le kpɔwɛ mɛ, Ezai nu ɖɛ mɔ woagu Babiloni. (Ezai 13:19) Énu lé woagui do ɖɛ kitokito. Agbo ganganwo koɖo etɔsasa ɖeka nyi etaglɔnnu nɔ eju lɔ. Ganŋke Ezai nu ɖɛ mɔ etɔsasa lɔ ama, yí woagbe agbo lɔwo do nuvo. Amɛ ciwo yí agban eju lɔ axɔɛ ahwamawamawa. Ezai gbenu ɖɛ mɔ, ŋsu ci yí aɖu Babiloni ji ŋkɔ yí nyi Sirusi.​—Hlɛn Ezai 44:27–45:2; kpɔ enumɛɖeɖe bu 4 tɔ.

14, 15. Lé Ezai nyɔnuɖɛ lɔ vamɛ doɔ?

¹⁴ Exwe sanŋdi amɛve le enyɔnuɖɛ cɛ goduɔ, ahwakɔn ɖeka va, yí le egbesɔsɔ mɛ yí aje Babiloni ji. Mi yí nyi ahwaga lɔɔ? Shigbe lé wonui ɖɛ pɛpɛpɛ hannɛɔ, Pɛsi-fyɔ, Sirusi yɔ. Enushianu sɔgbe yí enyɔnuɖɛ lɔ kpaxwe kpɛtɛwo avamɛ.

¹⁵ Babilonitɔwo le azan ɖukɔ le ezan ci mɛ yí woje Babiloni ji. Wobu mɔ yewole vofamɛ, ɖo gbogbu kɔyiji koɖo  etɔsasa ɖeka trɔdo wo. Le eju lɔ goduɔ, Sirusi koɖo yi mɛwo ɖe shisaluwo, yí sɔ trɔ emɔ nɔ etɔsasa lɔ. Eshi lɔ ma keke vaɖo fini aɖo yí Pɛsi sɔjawo atɛnŋ asui. Vɔ lé sɔja lɔwo atɛnŋ awɛ ato gbogbu ci wocu trɔdo Babiloni ju lɔ tamɛɔ? Shigbe lé enyɔnuɖɛ lɔ nui hannɛɔ, wogbe eju lɔ gbowo ɖɛ do nuvo, yí sɔja lɔwo xɔ eju lɔ ahwamawamawa.

16. (a) Nyi yí Ezai nu ɖɛ mɔ yɛajɔ do Babiloni ji le vɔvɔnuɔ? (b) Lé mìwɛ yí nya mɔ Ezai nyɔnuɖɛ lɔ vamɛɔ?

 ¹⁶ Ezai nu ɖɛ mɔ, le vɔvɔnuɔ, mɛɖekpokpui dagbevanɔ Babiloni gbeɖe o. Éŋwlɛn ɖɛ mɔ: “Amɛ dagbenɔ mɛ kpɔ gbeɖe o, dagbenyi texwe ci yí amɛ anɔ so jijimɛ yi jijimɛ o.” (Ezai 13:​20, nwt) Evamɛ ahan nyaoa? Glikpuwo ɖekɛ yí kpɔtɔ le fini yí Babiloni nɔ sa. Éjinjin kpeci 80 le fɔde nɔ Bagdad le Irak. Keke vaɖo egbɛ can ɔ, mɛɖekɛ dele hunnɔ o. Yehowa sɔ “gugu xa” kplɔ Babiloni.​—Ezai 14:​22, 23, nwt. *

17. Nyi yí taɖo mìakando Mawu gbeɖuwo pleŋ jiɔ?

¹⁷ Lé Bibla mɛ nyɔnuɖɛ sugbɔ vamɛ do dasɛ mɔ, mìatɛnŋ akando enyɔ ciwo yí Bibla nu ɖɛ mɔ woavajɔ le esɔmɛ ji. Mìatɛnŋ akando ji mɔ, Yehowa awa do egbe ci  yí eɖo mɔ yeana nyigban lɔ atrɔ paradiso ji. (Hlɛn Amɛ Hlɛnhlɛn 23:19.) Le nyɔnɔnwi mɛɔ, mìkpɔkɔ mɔ nɔ “agbe mavɔ . . . ci gbe yí Mawu, mɛ ci yí datɛnŋ akan ŋsu o, ɖo ɖɛ so gbeɖegbe ɖyii.”​—Titu 1:​2, nwt. *

18. Enyɔ ci yí Pɔlu nu so “Mawu nyɔ” lɔ nuɔ?

¹⁸ Mìkpla vayi mɔ, wema bu ɖekɛ desɔ koɖo Bibla o. Ðekawawa le yi mɛ nyɔwo mɛ, yí nɔ éxo nuxu so jɔjɔmɛnuwo koɖo exolɔlɔwo nuɔ, ésɔnɔgbe pɛpɛpɛ gashiagamɛ. Énanɔ mì emɔdasɛnamɛ nywiwo, yí enyɔnuɖɛ sugbɔ ciwo yí le mɛ ɖewo vamɛ vayi vɔ. Ganŋke, Bibla gbewanɔ enu sugbɔ wu ahan. Apostolo Pɔlu nu mɔ, “Mawu nyɔ lɔ le agbe yí le edɔ wakɔ.” Enyɔ ŋtɔ́wo gɔnmɛ ɖe?​—Hlɛn Ebretɔwo 4:12.

19, 20. (a) Lé Bibla atɛnŋ akpedo eo nu yí najeshi eoɖeki ɖɛɔ? (b) Nyiwo yí àtɛnŋ awa asɔ do akpe nɔ Mawu do Bibla ŋciɔ?

¹⁹ Bibla atɛnŋ atrɔ ao gbenɔnɔ. Átɛnŋ akpedo eo nu yí najeshi eoɖeki ɖɛ nywiɖe. Átɛnŋ akpedo eo nu yí najeshi ao susu koɖo ao seselelanmɛ citocitowo nywiɖe. Le kpɔwɛ mɛ, mìatɛnŋ anu mɔ mìlɔn Mawu. Vɔ nɔ mìji mɔ mìadasɛ mɔ mìlɔn Mawu nyaoɔ, ele mɔ mìawa do Bibla mɛ nyɔwo ji.

²⁰ Bibla nyi wema ɖeka ci yí so Mawu gbɔ nyao. Mawu ji mɔ eo le hlɛnnɔ Bibla lɔ, akplɛni, yí aluin. Do akpe ni do enunana lɔ ŋci, yí akpɔtɔ akplanɔ Bibla. Nɔ èwɛ ahan ɔ, àse gɔnmɛ nɔ tamɛ ci yí Mawu ɖo do agbetɔwo nu. Le eta ci yí akplɔɛdo mɛɔ, mìakpla nu so tamɛɖoɖo cɛ nu.