1, 2. Nyi yí taɖo mìɖo akpɔ nywiɖe gbɔxwe acan ayeɖedaɖɛnu ɖeɔ?

SƆƐ mɔ èjikɔ aɖu acikusɛnsɛn ɖe yí kpɔ mɔ, akpaxwe ɖeka dɔn ni. Lé àwɛɔ? Àɖui ahaan? Àsɔ dɔŋkpea? Alo àkpa fini yí dɔn ni swi yí aɖu akpaxwe ci yí nyɔ nia?

² Mìatɛnŋ asɔ ayeɖedaɖɛ sɔ koɖo acikusɛnsɛn ŋtɔ́ le nɔnɔmɛ ɖewo mɛ. Ayeɖedaɖɛnu ɖewo atɛnŋ ado jijɔ nɔ amɛ, vɔ sugbɔtɔ dɔn; ɖo wowanɔ gbɔdɔndɔn, tamɛsɛnsɛn alo gbɔngbɔnvɔnwo nuwanawo le wo  mɛ. Eyi taɖo nɔ ècancan ayeɖedaɖɛnu ɖeɔ, ènunɔ mɔ: “Nyɛŋtɔ nyɔ enyi, natɛnŋ acan ayeɖedaɖɛnu ɖekpokpui ci yí droŋ a”? Alo ènunɔ mɔ: “Ayeɖedaɖɛnuwo pleŋ yí dɔn a”? Alo èwa ɖaŋ cannɔ ayeɖedaɖɛnu ao tɔwo nywiɖe yí gbenɔ dɔndɔntɔwo keŋ senɔ vivi nɔ enywitɔwoa?

3. Nyi ele mɔ mìabu kpɔ gbɔxwe acan ayeɖedaɖɛnu ɖeɔ?

³ Mɛɖekaɖeka le mì mɛ ɖo aɖe aye daɖɛ yí amu munu, vɔ mìji mɔ mìawa cancan nywi. Eyi taɖo mìɖo abiɔ mìwoɖekiwo se mɔ, ayeɖedaɖɛnu ci nacan atɛnŋ adɔ ekacaca ci yí le nyɛ koɖo Yehowa gblamɛ asɛnŋ alo adahɛn a?

4. Bibla gɔnmɛɖose ci yí atɛnŋ akpedo mì nu mìacan ayeɖedaɖɛ mìwo tɔɔ?

⁴ Hwenu mìsɔ mìwoɖekiwo na Yehowaɔ, mìɖo gbe ni mɔ mìasin le mìwo gbe pleŋ mɛ. (Hlɛn Ŋununyatɔ 5:4.) Mìɖo gbe mɔ mìawa “[enu]wo pleŋ sɔ ɖaɖa Mawu kanfukanfu mɛ.” (1 Korɛntitɔwo 10:31) Yi gɔnmɛ yí nyi mɔ, denyi hwenu mìle bɔbɔ alo kunuɖegbe ɖekɛ yí mìdanasɛ mɔ mìsɔ mìwoɖekiwo na Mawu o, vɔ mìdanasɛ yi hɛnnɛ hwenu mìɖekɔ aye daɖɛ alo mukɔ munu le jijɔkpɔkpɔ mɛ.

5. Sɛnsɛn ciŋmɛ yí mìɖo asɔ nɔ Yehowaɔ?

⁵ Enushianu ci mìwanɔ le agbemɛ ca ka koɖo Yehowa sɛnsɛn mìwo tɔ. Pɔlu ɖe enyɔ cɛ mɛ hwenu enu mɔ: “[Mísɔ] míwoɖekiwo koɖo agbe míwotɔ sɔ jo ni shigbe avɔnsa kɔkwɛ ci yí a nya kpɔkpɔ nɔ Mawu ɛnɛ.” (Rɔmatɔwo 12:1) Yesu nu mɔ: “Mí lɔn  [Yehowa] míwo Mawu. Mí ɖo a lwin koɖo míwo jiwo pleŋ koɖo míwo gbewo pleŋ koɖo míwo susuwo, koɖo míwo ŋsɛnwo pleŋ.” (Maki 12:30) Mìjinɔ gashiagamɛ mɔ, mìasɔ mìwo nu nywitɔwo na Yehowa. Wodo se le blema Izraɛli mɔ, nɔ mɛɖe ji mɔ yeasɔ elan ɖe sa vɔn nɔ Yehowaɔ, éɖo asɔ elan ci ŋɖe dewa fiɖe nɔ o. Nɔ ŋɖe wa fiɖe nɔ elan lɔɔ, Mawu dexɔɛni o. (1 Ese Wema 22:18-20) Ahanke Yehowa atɛnŋ agbe sɛnsɛn mìwo tɔ nɛ. Lé ajɔ doɔ?

6, 7. Lé enu ci mìsɔ munɔ munu atɛnŋ ana ekacaca ci yí le gblamɛ nɔ mìwo koɖo Yehowa asɛnŋ alo adahɛn doɔ?

⁶ Yehowa nu nɔ mì mɔ: “[Míɖo] a nyi amɛ kɔkwɛwo, ɖo Ŋ le kɔkwɛɖe.” (1 Piɛ 1:14-16; 2 Piɛ 3:11) Sɛnsɛn mìwo tɔ ajɔ ji nɔ Yehowa nɔ ele kɔkɔɛɖe alo emɛ́. (2 Ese Wema 15:21) Mìwo sɛnsɛn datɛnŋ anɔ kɔkɔɛɖe nɔ mìwanɔ enu ciwo Yehowa gbe shigbe gbɔdɔndɔn masɔkoɖose, tamɛsɛnnu alo enu ciwo yí ca ka koɖo gbɔngbɔnvɔnwo nɛ o. (Rɔmatɔwo 6:12-14; 8:13) Ahanke nɔ mìzannɔ nɛnɛ han nuwo yí sɔ ɖenɔ aye daɖɛɔ, dajɔ ji nɔ Yehowa o. Woatɛnŋ ana mìwo sɛnsɛn axo ɖyi yí Yehowa daxɔɛ o. Ecɛ atɛnŋ adahɛn ekacaca ci yí le gblamɛ nɔ mìwo koɖo Yehowa veviɖe.

⁷ Ci ele ahan ɖe, lé mìawa aɖaŋ acan ayeɖedaɖɛnuwo nywiɖe doɔ? Gɔnmɛɖose ciwo yí akpedo mì nu mìado jeshi ayeɖedaɖɛnu nywitɔ koɖo dɔndɔntɔɔ?

8, 9. Ayeɖedaɖɛnu ci hanciwo mìgbenɔɔ? Yí nyi yí taɖoɔ?

⁸ Munumumu hamɛhamɛ li gbɛ. Ðewo nyɔ nɔ Kristotɔwo, vɔ sugbɔtɔ denyɔ nɔ wo o. Doŋkɔɔ, na mìakpɔ ayeɖedaɖɛnu ciwo mìɖo agbe.

 ⁹ Fimu, siti, televiʒiɔn ji wana, munumumu le video ji koɖo ehajiji sugbɔtɔ ɖɔ koɖo gbɔdɔndɔn nuwanawo, adanuwawa, koɖo gbɔngbɔnvɔnwo nuwanawo. Wodanasɛ enuvwinwawa shigbe mɔ enu ci yí dedɔn koɖo nukwinu ɖe hannɛ. Vɔ Kristotɔwo wa ɖaŋ donɔ jeshi ayeɖedaɖɛnu ciwo yí desɔ koɖo Yehowa se kɔkɔɛwo keŋ yí gbenɔ wo. (Edɔwawawo 15:28, 29; 1 Korɛntitɔwo 6:9, 10) Nɔ mìgbenɔ ayeɖedaɖɛnu ŋtɔ́woɔ, mìdadasɛ nɔ Yehowa mɔ mìgbe nuvwin.—Ehajiji Wema 34:14; Rɔmatɔwo 12:9.

10. Nɔ mìsɔ enu ciwo yí denyɔ mukɔ munu ɖe, nyi yí ato so mɛɔ?

¹⁰ Vɔ mɛɖewo kpɔɛni mɔ, ŋɖe dedɔn le ayeɖedaɖɛnu ci mɛ adanuwawa, gbɔdɔndɔn nuwana koɖo gbɔngbɔnvɔnwo nuwana le nu o. Wonunɔ mɔ: ‘Nyi yí dahɛn le mɛɔ? Nɔ ŋkpɔkpɔ wo can ɔ, ŋdawa gbeɖe o.’ Nɔ mìbuini ahan ɔ, mìblekɔ mìwoɖekiwo. Bibla nu mɔ: “Agbetɔ ji blenɔ amɛ wu enuwo pleŋ, yí wodekpenɔ ji ahan o.” (Ʒeremi 17:9, NWT) Nɔ mìsɔ enu ciwo yí dejɔnɔ ji nɔ Yehowa mukɔ munu ɖe, mìatɛnŋ agbenu mɔ mìgbe woa? Zenɛni ci mìsɔ wo mukɔ munuɔ, ahanke mìatɔ wo kpɔkpɔ mɔ ŋɖe dedɔn le wo mɛ nɛ. Nɔ hwenuwo vayikɔɔ, ayexadohwɛnamɛnu mìwo tɔ agbɔjɔ yí dagbekanxle mì nɔ mìjikɔ asɔ gbeta dɔndɔn ɖe o.—Ehajiji Wema 119:70; 1 Timɔte 4:1, 2.

11. Lé Galatitɔwo 6:7 atɛnŋ akpedo mì nu mìacan ayeɖedaɖɛnu mìwo tɔ doɔ?

¹¹ Mawu Nyɔ nu nɔ mì mɔ: “Jinuku ciwo yí amɛ do ɔ, wowo ɖekɛ yí é sɔnɔ le jinuku sɔsɔ hwenu.” (Galatitɔwo 6:7) Nyɔnɔnwi lɔ yí nyi mɔ, nɔ mìsɔ enu ciwo yí denyɔ mukɔ munuɔ, mìatɛnŋ avatɔ wo  wawa. Le kpɔwɛ mɛ, mɛɖewo sɔ gbɔdɔndɔn nuwanawo munɔ munu keke evana wovawa gbɔdɔndɔn masɔkoɖosenu wowoŋtɔwo. Vɔ Yehowa na mì enu ci yí akpedo mì nu mìawa ɖaŋ acan ayeɖedaɖɛnu mìwo tɔwo nywiɖe.

12. Nyi yí atɛnŋ akpedo mì nu mìasɔ gbeta nywiwo kudo munumumu nuɔ?

¹² Ayeɖedaɖɛnu ciwo Yehowa gbe ɖewo zenɔ petii yí mìnya mɔ mìɖo agbe wo. Vɔ nɔ eɖe deze petii ɖe, lé mìawɛɔ? Yehowa deŋwlɛ enu ciwo pleŋ mìakpɔ, ase alo ahlɛn dru ɖɛ nɔ mì o. Vɔ éji mɔ mìwo le zan ayexadohwɛnamɛnu ci mìsɔ Bibla na kpla. (Hlɛn Galatitɔwo 6:5.) Yehowa na gɔnmɛɖosewo mì. Gɔnmɛɖose lɔwo yí nyi nyɔnɔnwi vevi ciwo yí kplanɔ mì lé mìakpɔ nuwo do. Wokpenɔdo mì nu mìnanɔ kpla ayexadohwɛnamɛnu mìwo tɔ. Wogbena mìnyanɔ lé Yehowa “dro do mɔ [mìwo] le zan [mìwo]ɖekiwo” keŋ atɛnŋ asɔ gbeta ciwo yí ajɔ ji ni.—Efezitɔwo 5:17.

13. Nyi yí taɖo Kristotɔwo sɔnɔ gbeta vovovo kudo ayeɖedaɖɛ nuɔ? Vɔ enuvevi ci Kristotɔ ɖeshiaɖe ɖo awanɔɔ?

¹³ Ejɔnɔ kabakaba mɔ, enu ci Kristotɔ ɖe asɔ mu munu ato akpo nɔ ci Kristotɔ bu asɔ. Nyi yí taɖoɔ? Enu vovovowo yí jɔnɔ ji nɔ mì. Gbesɔ kpe niɔ, enu ci yí nyɔ nɔ mɛɖe atɛnŋ agɔnmanyɔ nɔ mɛbu. Eyi taɖo Kristotɔ ɖeshiaɖe ɖo ana Bibla gɔnmɛɖosewo adanasɛ emɔ ni gbɔxwe atɛnŋ asɔ gbeta nywiwo. (Filipitɔwo 1:9) Ecɛwo nyanya akpedo mì nu mìasɔnɔ  ayeɖedaɖɛnu ciwo yí ajɔ ji nɔ Mawu.—Ehajiji Wema 119:11, 129; 1 Piɛ 2:16.

14. (a) Nyi ele mɔ mìabu kpɔ veviɖe kudo mìwo gamɛ zanzan nuɔ? (b) Enyɔ ci Pɔlu nu nɔ Kristotɔwoɔ?

¹⁴ Enu ci ele mɔ mìagbebu kpɔ yí nyi gamɛ ci hanci mìazan asɔ ɖe aye daɖɛ. Ecɛ atɛnŋ adasɛ lé ayeɖedaɖɛ le veviɖe nɔ mì do. Ci mìnyi Kristotɔwoɔ, Yehowa sumɔsumɔ yí nyi enuvevitɔ nɔ mì wu le agbemɛ. (Hlɛn Matie 6:33.) Vɔ le manyamanya mɛɔ, mìatɛnŋ ana ayeɖedaɖɛ avaxɔkɔ gamɛ le mì shi vivivi. Pɔlu nu nɔ Kristotɔwo mɔ: “Mí ŋgbe zɔnnɔ shigbe amɛ ma soŋkewo ɛnɛ o. Vɔ, mí zɔnnɔ shigbe amɛ nya ŋunuwo ɛnɛ. Mí a nya gamɛ zanzan.” (Efezitɔwo 5:15, 16)  Eyi taɖo mìɖo aɖo sɛnxu nɔ gamɛ ci mìsɔ munɔ munu yí asɔ Mawu sumɔsumɔ ɖonɔ texwe ŋkɔtɔ tɛgbɛɛ le agbemɛ.—Filipitɔwo 1:10.

15. Nɔ ayeɖedaɖɛnu ɖe adahɛn ekacaca ci yí le gblamɛ nɔ mìwo koɖo Yehowa ɖe, lé mìglɔnnɔ ta nɔ mìwoɖekiwo doɔ?

¹⁵ Eze petii mɔ, mìɖo agbe ayeɖedaɖɛnu ciwo mìnya mɔ Yehowa gbe. Vɔ lé mìawɛ do nɔ mìdekando ji teŋ mɔ Yehowa gbe ayeɖedaɖɛnu ɖeɔ? Egbeʒan dandandan mɔ mìanɔ zanŋtea? Bu nyɔ cɛ kpɔ. Nɔ èzɔnkɔ emɔ ɖe ji le eto ji ɖe, àzɔnzɔn togatoga nɔ emɔ lɔa? Kpao. Nɔ ao gbe le veviɖe nɔ eoɔ, ànɔ azɔge nɔ afɔku lɔ. Ahanke ele le ayeɖedaɖɛnu mìwo tɔwo cancan mɛ nɛ. Mawu Nyɔ nu nɔ mì mɔ: “Trɔnɔ le ŋgbe nɔ enu vwin wawa.” (Elododo Wema 4:25-27) Eyi taɖo denyi ayeɖedaɖɛnu ciwo mìnya mɔ wodɔn ɖekɛwo mìgbenɔ o. Mìgbenɔnɔ azɔge nɔ ayeɖedaɖɛnu ɖekpokpui ciwo mìbukɔ mɔ wodanyɔ nɔ mì o alo woatɛnŋ adahɛn ekacaca ci yí le gblamɛ nɔ mìwo koɖo Yehowa.

16. (a) Enu ciwo Yehowa gbe ɖewo ɖe? (b) Lé mìdanasɛ do mɔ mìgbe enu ci Yehowa gbeɔ?

¹⁶ Ehakpatɔ lɔ ŋwlɛ mɔ: “Oo míwo ciwo yí lɔn Yehowa, mígbe nuvwin.” (Ehajiji Wema 97:10, NWT) Bibla kpla mì lé Yehowa senɔ le yiɖeki mɛ koɖo lé ekpɔnɔ nuwo do. Biɔ eoɖeki se mɔ, lé enu ciwo yekpla atɛnŋ akpedo ye nu yeakpɔnɔ nuwo shigbe Yehowa hannɛ do ma. Le kpɔwɛ mɛ, mìkplɛ mɔ Yehowa gbe “aɖe ciwo yí le ŋsu kankɔ, alɔ̀ ciwo yí wunɔ amɛ manyaɖewo, eji ciwo yí wanɔ enu  vɔn totomɛwo, afɔ ciwo yí shinɔ ju nɔ enu vɔnwo wawa.” (Elododo Wema 6:16-19) Mìgbekpla mɔ mìɖo agbe “mateliwawa, . . . vojusɛnsɛn, azenuwawa, . . . ŋɔku, dɔmɛzi sugbɔ dodo, . . . amɛnuve-amɛnu, ahanumu, azanɖuɖu vwintɔwo, koɖo a wa enu ciwo yí le shigbe enu [cɛwo] ɛnɛ.” (Galatitɔwo 5:19-21) Èkpɔ lé Bibla gɔnmɛɖose cɛwo atɛnŋ akpedo eo nu do le ayeɖedaɖɛnuwo cancan mɛa? Mìji mɔ, mìawa do Yehowa sewo ji le mìwo gbenɔnɔ kpaxwe ɖeshiaɖe mɛ nɔ mìle koɖo mɛbuwo alo mìle mìwoɖekɛwo can. (2 Korɛntitɔwo 3:18) Le nyɔnɔnwi mɛɔ, enu ciwo mìsɔ ɖenɔ aye daɖɛ nɔ mìle mìwoɖekɛwo danasɛ mɛ ciŋmɛ mìnyi teŋ.—Ehajiji Wema 11:4; 16:8.

17. Gbɔxwe mìacan ayeɖedaɖɛnu ɖe ɖe, enyɔ ciwo ele mɔ mìabiɔ mìwoɖekiwo seɔ?

¹⁷ Eyi taɖo nɔ èsɔ ayeɖedaɖɛnu ɖeɔ, biɔ eoɖeki se mɔ: ‘Lé cancan ci ŋwa atɛnŋ ana ekacaca ci yí le nyɛ koɖo Yehowa gblamɛ asɛnŋ alo adahɛn doɔ? Lé awa nɔ ayexadohwɛnamɛnu anyi tɔɔ?’ Mína mìakpɔ gɔnmɛɖose bu ciwo yí atɛnŋ akpedo mì nu nɔ mìcancan ayeɖedaɖɛnuwo.

18, 19. (a) Enukplamunyɔ ci Pɔlu nu nɔ Kristotɔwoɔ? (b) Gɔnmɛɖose ciwo yí akpedo mì nu nɔ mìcancan ayeɖedaɖɛnuwoɔ?

¹⁸ Enu ci mìasɔ xɔ mìwo susuwo mɛ yí ayeɖedaɖɛnu ciwo mìcancan nyi. Pɔlu ŋwlɛ mɔ: “enu ciwo yí mí a lebu nɔ ke: Enushanu ci yí nyi nyɔnɔnwi, ci nu yí bubu le, ci yí sɔgbe, ci yí kɔ, ci yí je acɔ, ci nu yí kanfukanfu le.” (Filipitɔwo 4:8) Nɔ mìsɔ enunywi ŋtɔ́wo xɔ mìwo susuwo mɛɔ, mìatɛnŋ anu nɔ Yehowa mɔ: “Ŋ kpɔ mɔ anyi nyɔ koɖo anyi susuwo kpe nɔ Eo.”—Ehajiji Wema 19:14.

 ¹⁹ Biɔ eoɖeki se mɔ: ‘Nyiwo ŋsɔ xɔnɔ anyi susumɛɔ? Nɔ ŋkpɔ fimu ɖe alo wana ɖe ɖegbɔ ɖe, susu nywi fakɔnnamɛwo yí nɔnɔ tamɛ nɔŋ a? Ŋkpɔnɔ mɔ ŋvo le nyɛɖeki mɛ yí ayexadohwɛnamɛnu anyi tɔ nɔnɔ nywiɖea? (Efezitɔwo 5:5; 1 Timɔte 1:5, 19) Ŋvonɔ le nyɛɖeki mɛ yí donɔ gbe ɖaɖa nɔ Yehowaa, alo ŋdevonɔ le nyɛɖeki mɛ o? Munu ci ŋmu na ŋbukɔ adanu alo gbɔdɔndɔn nuwanawo kpɔa? (Matie 12:33; Maki 7:20-23) Ayeɖedaɖɛnu ci ŋcan dasɛ mɔ, ŋsɔ “xexe cɛ . . . sɔ wa kpɔwɛ[a]”?’ (Rɔmatɔwo 12:2) Ðoŋci ciwo mìana so jimɛ atɛnŋ akpedo mì nu mìakpɔ enu ci mìawa keŋ nɔ ekacaca ci yí le mìwo koɖo Yehowa gblamɛ akpɔtɔ asɛnŋ. Mìjinɔ mɔ mìado gbe ɖaɖa shigbe ehakpatɔ lɔ ci yí nu mɔ: “Ŋgbe lɔn nɔ ma kpɔ enu gbaliwo o.” *—Ehajiji Wema 119:37.

20, 21. Nyi yí taɖo ele mɔ mìabunɔ seselelanmɛ mɛbuwo tɔ kpɔ, nɔ mìcancan ayeɖedaɖɛnu ɖeɔ?

²⁰ Gɔnmɛɖose vevi bu ci yí ɖo anɔ susumɛ nɔ mì ke: “Wo ɖe emɔ le enuwo pleŋ nu, vɔ enuwo pleŋ de donɔ ŋsɛn amɛ o. Amɛ ɖekpokpwi ŋgbe jinɔ yiŋtɔ leɖuɖu kpɔ o, vɔ amɛ ɖeka ɖeka le ji eleɖuɖu kpɔ nɔ amɛbuwo.” (1 Korɛntitɔwo 10:23, 24) Denyi ci mìɖo acɛ awa ŋɖe taɖo mìɖo awɛ o. Mìɖo abu tamɛ kpɔ nywiɖe so lé mìwo gbetasɔsɔwo wanɔ dɔ do mìwo nɔviwo ji do nu.

 ²¹ Mɛɖekaɖeka koɖo ayexadohwɛnamɛnu yi tɔ yɔ. Le kpɔwɛ mɛ, ayexadohwɛnamɛnu ao tɔ atɛnŋ alɔn nɔ eo nakpɔ televiʒiɔn ji wana ɖe. Vɔ le yi goduɔ, navakpɔ mɔ, wana ŋtɔ́ ɖenɔ fun nɔ nɔviŋsu alo nɔvinyɔnu ɖe. Lé àwɛ doɔ? Ci èɖo acɛ akpɔɛ dru can ɔ, àtɛnŋ asɔ gbeta mɔ yedagbekpɔɛ o. Nyi yí taɖoɔ? Ðo deji mɔ ‘yeaje agɔ do nɔviowo’ abi ‘aje agɔ do Kristo’ ŋtɔ o. (1 Korɛntitɔwo 8:12) Mìdeji mɔ mìawa ŋɖe ci yí ado afɔbli mìwo kpena Kristotɔ ɖe o.—Rɔmatɔwo 14:1; 15:1; 1 Korɛntitɔwo 10:32.

22. Lé mìadasɛ do mɔ mìnyi enugɔnmɛsetɔwo kudo cancan ci Kristotɔ buwo wa nuɔ?

²² Vɔ ecɛyɛ ɖe, lé àwɛ do nɔ ayexadohwɛnamɛnu ao tɔ delɔn nɔ eo mɔ eo le kpɔ, ahlɛn alo awa ŋɖe ci mɛɖe kpɔ mɔ yinyɔ nɔ yeɔ? Ci èlɔn nɔvi lɔ yí donɔ bubu yi nuɔ, daʒin ji mɔ yɛ le sɔ gbeta ci hanci yesɔ o. Ehunkutɔ ɖeshiaɖe nya mɔ, mɛbuwo atɛnŋ alɔ ju koɖo hun alo akui blɛwu sɔwu ye gan yí akpɔtɔ anyi ehunkutɔ nywiwo. Ahanke eo koɖo nɔvi bu atɛnŋ awakɔ do Bibla gɔnmɛɖosewo ji gan yí míwo susuwo ato akpo kudo ayeɖedaɖɛnu ci yí nyɔ nu nɛ.—Ŋununyatɔ 7:16; Filipitɔwo 4:5.

23. Nyi yí akpedo mì nu mìacan ayeɖedaɖɛnu nywiwoɔ?

²³ Nɔ ele ahan ɖe, nyi yí akpedo mì nu mìacan ayeɖedaɖɛnu nywiwoɔ? Nɔ mìzannɔ ayexadohwɛnamɛnu ci mìsɔ Bibla gɔnmɛɖosewo na kpla yí bunɔ seselelanmɛ mìwo nɔviwo tɔwo kpɔ le nyɔnɔnwi mɛɔ, mìawanɔ cancan nywiwo. Eyi mìakpɔnɔ jijɔ, ɖo mìwakɔ “[enu]wo pleŋ sɔ ɖaɖa Mawu kanfukanfu mɛ.”