1, 2. Enunana xɔafi ci Yehowa na mìɔ?

YEHOWA na enunana vevi ɖeka mì pleŋ. Enunana lɔ yí nyi agbe. (Gɔnmɛjeje 1:27) Éji mɔ agbe lɔ le nyɔ nɔ mì. Eyi taɖo ena gɔnmɛɖose ciwo yí atɛnŋ akpedo mì nu mìanya lé mìawɛ asɔ gbeta nywiwo. Mìɖo azan gɔnmɛɖose cɛwo nɔ woakpedo mì nu “[mìa]nya evototo ci yí le gblamɛ nɔ enywi koɖo evwin.” (Ebretɔwo 5:14) Nɔ mìwɛ ahan ɔ, mìɖekɔ emɔ nɔ Yehowa mɔ yɛ le na kpla mì nɔ mìabunɔ enuwo kpɔ nywiɖe. Ci mìwanɔ do Mawu gɔnmɛɖosewo ji yí kpɔ lé wona mìwo gbe nyɔkɔ doji doɔ, mìvamɔŋje lé wonyi enuveviwo do mɛ.

² Agbe lɔ vagbɔnnɔnu hweɖewonu. Mìdonɔ go nɔnɔmɛ ɖewo ciwo nu ese ɖe dele Blibla mɛ yí xo nuxu so koŋ o. Le kpɔwɛ mɛ, etɛnŋ vaʒan mɔ mìasɔ gbeta kudo edɔ̀dadamɔnu ciwo mɛ wozannɔ ehun le nu. Lé mìawɛ asɔ gbeta ciwo yí ajɔ ji nɔ Yehowaɔ? Gɔnmɛɖosewo le Bibla mɛ ciwo yí na mìnyanɔ lé Yehowa kpɔnɔ agbe koɖo ehun do. Nɔ mìmɔŋje gɔnmɛɖose cɛwo mɛɔ, mìakpe ji awa ɖaŋ asɔnɔ gbetawo yí ayexadohwɛnamɛnu mìwo tɔ akpɔtɔ anɔ mɛmiɖe.  (Elododo Wema 2:6-11) Ecɛyɛɔ, na mìagbeje gɔnmɛɖose ɖewo mɛ.

3, 4. (a) Lé Mawu dasɛ susu yi tɔ kudo ehun nu doɔ? (b) Nyi ehun le dumɛ nɔɔ?

³ Bibla kpla mì mɔ le Yehowa gbɔɔ, ehun yí nyi agbe. Yí agbe xɔafi nɔ Yehowa. Ci Kayɛn wu nɔviɛ ɖegbɔɔ, Yehowa nu ni mɔ: “Nɔvio hùn le axwa dokɔ nɔ ŋ so nyigban mɛ.” (Gɔnmɛjeje 4:10) Abɛli hun le dumɛ nɔ yi gbe; ci Kayɛn wu Abɛliɔ, éɖe yi gbe swi.

⁴ Le Nowe hwenu Shiɖɔɖɔ lɔ goduɔ, Mawu na gbe agbetɔwo mɔ wo le ɖu lan. Vɔ énu nɔ wo tiin mɔ: “Mídaɖu elan koɖo agbe yi tɔ, ci yí nyi ehun o.” (Gɔnmɛjeje 9:4, NWT) Nowe jijimɛviwo pleŋ ɖo awa do ese cɛ ji. Mìwo can le mɛ. Eze petii mɔ, le Yehowa gbɔɔ, ehun yí nyi agbe. Mìwo can mìɖo akpɔnɔ ehun do ahan ji.—Edɔwawawo 17:24, 25.

5, 6. Lé Moizi Se lɔ dasɛ lé Yehowa kpɔnɔ agbe koɖo ehun doɔ?

⁵ Le Ese ci Yehowa na Moizi mɛɔ, énu mɔ: “Nɔ Izraɛlivi ɖe alo mɛdru ɖe le mí mɛ yí ɖu ehun ɖeɔ, nafɔn do mɛ ci yí ɖu ehun lɔ ji yí agui si le jukɔn lɔ mɛ. Ðo agbe ŋcilan ɖeshiaɖe tɔ le yi hun mɛ.”—1 Ese Wema 17:10, 11, NWT.

⁶ Moizi Se lɔ nu mɔ nɔ mɛɖe awu lan aɖuɔ, éɖo akɔ elan lɔ hun do nyigban. Ecɛ wawa dasɛ mɔ, wotrɔkɔ elan lɔ gbe ɖaɖa Yehowa ci yí nyi yi Watɔ gbɔ. (2 Ese Wema 12:16; Ezekiɛli 18:4) Vɔ Yehowa dekpɔkɔ emɔ mɔ, Izraɛliviwo afyɔn ehun ɖeshiaɖe ti le lanmɛ nɔ elan ci wowu lɔ o. Nɔ wowa enu ci ji wokpe yí sɔ ɖe ehun ti le lanmɛ nɔ elan lɔ ɖegbɔɔ,  woatɛnŋ aɖui yí ayexadohwɛnamɛnu wowo tɔ daɖe fun nɔ wo o. Nɔ wodo bubu elanwo hun nuɔ, wodadasɛ mɔ, yewodokɔ bubu agbe lɔ Natɔ Yehowa nu. Ese lɔ gbenu nɔ Izraɛliviwo mɔ, wo le sɔ elanwo sana vɔn do ta nɔ wowo nuvɔnwo.—Kpɔ enumɛɖeɖe buwo 19 koɖo 20.

7. Lé Davidi do bubu ehun nu doɔ?

⁷ Hwenu Davidi wakɔ ahwa koɖo Filistɛnwoɔ, éwa ŋɖeka ci yí atɛnŋ ana mìanya afixɔxɔ ci yí le ehun nu. Davidi mɛwo kpɔɛ mɔ shikɔ ci sugbɔ, eyi taɖo wosɔ wowo gbe do afɔku mɛ yí yi fini ketɔnɔ vwin lɔwo hwakɔn le keŋ yí ku shi vɛ ni. Vɔ ci wosɔ eshi lɔ vɛ niɔ, égbe mɔ yedanui o yí “blii do nyigban” nɔ Yehowa. Énu mɔ: “[Yehowa,] ŋ da tɛnŋ nu eshi cɛ o. Á le shigbe ŋ nunuɔ ehun nɔ amɛ ciwo yí sɔ wowo gbewo na do eta nɔ ŋ ɛnɛ.” Davidi mɔŋje lé agbe koɖo ehun nyi enuvevi nɔ Mawu do mɛ.—2 Samiɛli 23:15-17.

8, 9. Susu ci ele mɔ Kristotɔwo aɖo kudo ehun nu le egbɛmɛɔ?

⁸ So Kristotɔ ŋkɔtɔwo hwenuɔ, Mawu mɛwo degbesɔ elanwo sana vɔn o. Vɔ ele mɔ, woakpɔtɔ aɖokɔ susu nywi kudo ehun nu. Ese lɔ kpaxwe kankin ci ji Yehowa mɔ Kristotɔwo le kpɔtɔ awanɔ do ɖeka yí nyi: “Mí ŋgbe tɔ aɖe ehùn o.” Ele veviɖe mɔ woagbi shigbe lé wogbenɔ gbɔdɔndɔn masɔkoɖose koɖo vojusɛnsɛn hannɛ.—Edɔwawawo 15:28, 29.

⁹ Ahanke ele le egbɛmɛ nɛ. Ci mìnyi Kristotɔwoɔ, mìnya mɔ Yehowa yí nyi agbe lɔ Soxu. Eyi gbɔ enulagbuwo pleŋ so. Mìnya hɛnnɛ mɔ le Yehowa gbɔɔ, ehun le dumɛ nɔ agbe. Eyi taɖo mìwanɔ do Bibla  gɔnmɛɖosewo ji nɔ mìsɔkɔ gbeta kudo edɔ̀dadamɔnu ciwo mɛ wozannɔ ehun le nu.

10, 11. (a) Susu ci Yehowa Kunuɖetɔwo ɖo kudo ehundodo alo ehun kpaxwe vevi amɛnɛ lɔwo dodo nuɔ? (b) Gbeta ci Kristotɔ ɖekaɖeka ɖo asɔɔ?

¹⁰ Yehowa Kunuɖetɔwo mɔŋje mɛ mɔ ci wodo se mɔ, “mí ŋgbe tɔ aɖe ehùn” ɔ, denyi ehun ɖuɖu alo yi nunu ɖekɛ wogbekɔ o. Yi gɔnmɛ yí nyi mɔ, mìdalɔn woado hun nɔ mì o, mìdana hun mɔ wo le do nɔ mɛɖe o yí wodaxɔ mìwoŋtɔwo hun daɖɛ keŋ avatrɔ adui nɔ mì o. Mìgbemɔŋje mɛ mɔ, wodado ehun kpaxwe vevi amɛnɛ lɔwo ɖe nɔ mì o. Wowo yí nyi: Ehunmɛnuvileagbu junwo (les globules rouges), ehunmɛnuvileagbu ɣiwo (les globules blancs), ehunmɛnu gbabɛwo (les plaquettes) koɖo ehunshi (le plasma).

¹¹ Wogbetɛnŋ ɖenɔ ehunmɛnu wliwli (fractions de sang) buwo so ehun kpaxwe vevi amɛnɛ lɔwo mɛ. Ele mɔ Kristotɔ ɖekaɖeka asɔ gbeta mɔ yealɔn woado ehunmɛnu wliwli ɖe nɔ ye alo yedalɔn o. Ahanke enyi le edɔ̀dadamɔnu ciwo mɛ wozannɔ dɔ̀nɔ lɔ ŋtɔ hun le nɛ. Amɛ ŋtɔ yí anu lé woazan yi hun do hwenu woawa dɔ ni, woaɖa yi hun kpɔ, alo azan yi hun le edɔ̀dadamɔnu ciwo yí vali yɛ mɛ.—Kpɔ enumɛɖeɖe buwo 21.

12. (a) Nyi yí taɖo gbeta ciwo ayexadohwɛnamɛnu mìwo tɔ na mìsɔnɔ le veviɖe nɔ Yehowaɔ? (b) Lé mìawɛ asɔ gbeta nywiwo kudo edɔ̀dadamɔnuwo nuɔ?

¹² Yehowa sɔnɔ ɖe le gbeta ciwo ayexadohwɛnamɛnu  mìwo tɔ na mìsɔnɔ jia? Ɛɛ. Yehowa sɔnɔ ɖe le mìwo susuwo koɖo enu ci yí cucunɔ mì mìwanɔ nu ji. (Hlɛn Elododo Wema 17:3; 24:12.) Ci ele ahan ɔ, nɔ mìjikɔ asɔ gbeta so edɔ̀dadamɔnuwo nuɔ, mìɖo ado gbe ɖaɖa, nɔ Yehowa adasɛ emɔ nɔ mì yí agbewa enumɛkuku so edɔ̀dadamɔnu lɔwo nu. Le yi goduɔ, mìazan ayexadohwɛnamɛnu ci mìsɔ Bibla na kpla keŋ asɔ gbeta ci mìjikɔ asɔ. Mìdeɖo abiɔ mɛbuwo se mɔ nɔ enyi wowo yɔ ɖe, nyi woawa ma; yí mɛɖe deɖo atekpɔ mɔ yeanu enu ci mìawa nɔ mì hɛnnɛ o. Kristotɔ “ɖeka ɖeka ɖo a dro yi gban.”—Galatitɔwo 6:5; Rɔmatɔwo 14:12.

13. Nyi mìkpla so Yehowa se koɖo yi gɔnmɛɖose ciwo yí kudo ehun nu mɛɔ?

¹³ Ŋɖekpokpui ci Yehowa mɔ mìwo le waɔ, mìwo nyɔna ŋci yɔ. Éto cɛ ji danasɛ yi lɔnlɔn nɔ mì. (Ehajiji Wema 19:7-11) Vɔ denyi nyɔna ci mìkpɔnɔ le wawa do yi sewo ji mɛ ɖekɛ kpoŋ yí dɔ mìsenɔ tonu ni o. Lɔnlɔn ci mìɖo ni yí dɔ mìsenɔ tonu ni. Lɔnlɔn ci mìɖo nɔ Yehowa na mìgbenɔ mɔ wodado hun nɔ mì o. (Edɔwawawo 15:20) Eglɔnnɔ ta nɔ mìwo lanmɛsɛn hɛnnɛ. Amɛ sugbɔ vanya gbɛ mɔ, afɔku ɖewo le ehundodo mɛ yí doto sugbɔ kpɔɛ mɔ nɔ wowa dɔ nɔ mɛɖe ehunmadoɔ, enyɔnɔ ni sɔwu. Eze gbajɛɛ mɔ, nunya koɖo lɔnlɔn le Yehowa sewo mɛ.—Hlɛn Ezai 55:9; Ʒan 14:21, 23.

14, 15. (a) Ese ciwo yí Yehowa do nɔ yi mɛwo keŋ asɔ glɔn ta nɔ woɔ? (b) Lé àwa do gɔnmɛɖose ciwo yí le godu nɔ ese ŋtɔ́wo ji doɔ?

¹⁴ Mawu sewo wanɔ enywi nɔ yi mɛwo gashiagamɛ.  Yehowa do sewo nɔ blema Izraɛli keŋ nɔ woŋgbeje afɔku ganganwo mɛ o. Le kpɔwɛ mɛ, ese ɖeka mɔ nɔ mɛɖe cu axweɔ, yɛɖo aɖo glikpu do xɔ lɔ tamɛ trɔdo nɔ mɛɖe ŋgbevajuin so nɔ o. (2 Ese Wema 22:8) Ese bu li yí kan elanwo. Nɔ mɛɖe ɖo nyibusu ci yí wanɔ adan ɔ, agban le mɛ lɔ ji yí akpɔnɔ gbɔ nɔ ŋgbevado akpa mɛɖe nu alo awu mɛɖe o. (Hunhun 21:28, 29) Nɔ Izraɛlivi ɖe dewa do ese ŋtɔ́wo ji keke eku vato le mɛ nɔ mɛɖeɔ, eyi woado hwɛ.

¹⁵ Ese cɛwo na mìkpɔɛ mɔ agbe nyi enuxɔafi nɔ Yehowa. Ci mìnya ahan ɖe, lé mìawa nu doɔ? Mìɖo alenɔ bu nɔ mìwo xwe koɖo mìwo hunwo yí asɔ dasɛ mɔ, mìdonɔ bubu agbe lɔ nu. Mìɖo agbedasɛ yi to lé mìkunɔ hun do koɖo lé mìcannɔ ayeɖedaɖɛnu mìwo tɔwo do ji. Mɛɖewo, vevitɔ jajɛwo buini mɔ ŋɖe dajɔ do yewo ji o. Eyi na womanɔ nuwo kpɔ yí wanɔ afɔkunuwo. Vɔ Yehowa deji mɔ mìwo le wa nu ahan o. Éji mɔ mìwo le do bubu agbe ɖeshiaɖe nu, mìwo gbe koɖo mɛbuwo tɔwo.—Ŋununyatɔ 11:9, 10.

16. Lé Yehowa kpɔnɔ efukɔkɔ doɔ?

¹⁶ Agbe agbetɔ ɖekpokpui tɔ le veviɖe nɔ Yehowa. Agbe vifin ci yí le dɔmɛ tɔ can le veviɖe ni. Le Moizi Se lɔ mɛɔ, Yehowa donɔ hwɛ mɛ ci yí denya gbɔxwe yí dɔ funɔ ɖe je afɔku yí nyɔnu lɔ alo evi ci yí le dɔmɛ ni ku mɔ, yɛwu amɛ. Ci enyi awobi yɔ can yí amɛ vlɛ yí kuɔ, woɖo awu amɛwutɔ lɔ. (Hlɛn Hunhun 21:22, 23.) Le Mawu gbɔɔ, agbetɔ yí vifin ci yí le dɔmɛ can nyi. Ci mìnya ahan ɖe, lé èkpɔ mɔ efukɔkɔ wanɔ nɔ Yehowaɔ? Lé èkpɔ mɔ yɛawakɔ ni ci  ekpɔ wowukɔ vifin ciwo yí le dɔmɛ miliɔn nɛniɖe xweshiaxweɔ?

17. Nyi yí atɛnŋ afa ji nɔ nyɔnu ci yí kɔ fu kpɔ gbɔxwe yí vajeshi Yehowaɔ?

¹⁷ Vɔ nɔ nyɔnu ɖe kɔ fu kpɔ gbɔxwe yí vanya Yehowa susu kudo efukɔkɔ nu ɖe? Átɛnŋ akando ji mɔ, Yehowa atɛnŋ asɔ ke ye to Yesu vɔnsa lɔ ji. (Luiki 5:32; Efezitɔwo 1:7) Nyɔnu ci yí wa nuvɔn ŋtɔ́ vayi deɖo agbedonɔ hwɛ yiɖeki nɔ étrɔ jimɛ ŋtɔŋtɔ o. “[Yehowa] nyi vevise do amɛshitɔ koɖo ŋshishikunɔamɛtɔ . . . Mawu ɖe[nɔ] mìwo gɔjejewo so mì nu shigbe le wezexu jinjin le weɖoxɔxu nu ɛnɛ.”—Ehajiji Wema 103:8-14.

18. Nyi yí taɖo mìɖo ado gbla veviɖe aɖe amɛxaxa so mìwo jimɛɔ?

¹⁸ Nɔ mìado bubu Mawu nunana ci yí nyi agbe nuɔ, keke mìwo jimɛ etɔnɔ ji so. Esonɔ seselelanmɛ ci mìɖonɔ do mɛbuwo nu hɛnnɛ gbɔ. Apotru Ʒan ŋwlɛ mɔ: “Amɛ ɖekpokpwi ci yí gbé eŋwa nɔ nɔviɛ ɔ, é nyi amɛwutɔ.” (1 Ʒan 3:15) Amɛmalɔnmalɔn atɛnŋ ashinkɔ le mì mɛ keke atrɔ amɛxaxa gbɔxwe mìavanya. Nɔ mìxaxa mɛɖeɔ, atɛnŋ ana mìdagbedodoɔ bubu yi nu o, atɔ ehwɛ dudui do ŋɖemajɔ ji, alo atɔ eku jiji ni. Nɔ mɛbuwo nu vekɔ mì nu alo jɔkɔ ji nɔ mìɔ, Yehowa nyanɔ. (1 Ese Wema 19:16; 2 Ese Wema 19:18-21; Matie 5:22) Nɔ mìvakpɔɛ mɔ mìxakɔ mɛɖeɔ, mìɖo aje agbla veviɖe aɖe susu ŋtɔ́wo so mìwo jimɛ.—Ʒaki 1:14, 15; 4:1-3.

19. Nyi susu ci Yehowa ɖo do adanuwawa nu na mìwanɔɔ?

¹⁹ Emɔ bu gbeli ci ji mìatɛnŋ ato adasɛ mɔ mìdonɔ  bubu agbe nu. Le Ehajiji Wema 11:5 mɛɔ, mìkpla mɔ Yehowa ‘gbe mɛɖekpokpui ci yí lɔnnɔ tamɛsɛnnuwawa.’ (NWT) Nɔ mìsɔ enu ci mɛ tamɛsɛnnuwana le munɔ munuɔ, mìdadasɛ mɔ mìlɔn adanuwawa. Mìdalɔn asɔ enyɔgbe, susu koɖo foto ciwo mɛ adanuwawa le do tamɛ gbeɖe o! Vɔ mìji mɔ, mìasɔ susu nywi ciwo yí hɛnnɔ fafa vɛ xɔnɔ mìwo susuwo mɛ.—Hlɛn Filipitɔwo 4:8, 9.

20-22. (a) Lé Yehowa kpɔnɔ Satana xexe lɔ doɔ? (b) Lé Mawu mɛwo atɛnŋ adasɛ mɔ ‘yewodenyi xexe lɔ tɔ’ doɔ?

²⁰ Satana xexe lɔ dedonɔ bubu agbe nu o. Eyi taɖo Yehowa do hwɛ yi mɔ yiɖu hun fɛn, alo yinyi amɛwutɔ. Politiki cɛkpakpawo wu amɛ miliɔn nɛniɖe, Yehowa sɛntɔwo magbla na nɔ exwe sanŋdi sugbɔ. Le Bibla mɛɔ, wosɔ ŋsɛn ŋtɔ́wo alo acɛkpakpa lɔwo sɔ koɖo elan wadanwo. (Daniɛli 8:3, 4, 20-22; Enyɔdasɛ 13:1, 2, 7, 8) Le xexeɛ mɛ gbɛɔ, ahwawanuwo sasa vatrɔ ajɔ gangan. Amɛwo kpɔnɔ ho sugbɔ le amɛwunu cɛwo sasa mɛ. Le nyɔnɔnwi mɛɔ, “xexe keŋkeŋ lɔ le gɔnmɛ nɔ Enuvwinwatɔ lɔ ŋsɛn.”—1 Ʒan 5:19.

²¹ Vɔ Kristotɔ adodwiwo “de nyi xexe lɔ tɔ” o. Yehowa mɛwo dedonɔ nu politiki koɖo ahwa nyɔwo mɛ o. Ci wodewunɔ amɛɔ, eyi taɖo wodenɔnɔ godu nɔ habɔbɔ ɖe ci yí wunɔ amɛ o. (Ʒan 15:19; 17:16) Nɔ wociciɛ yumɛ nɔ Kristotɔwoɔ, wodesɔ adan wanɔ nu koɖo mɛ ciwo yí ciciɛ yumɛ nɔ wo o. Yesu kpla  mì mɔ mìɖo alɔn mìwo ketɔnɔwo can.—Matie 5:44; Rɔmatɔwo 12:17-21.

²² Sɛnsɛnhawo can dɔ yí wowu amɛ miliɔn nɛniɖe. Hwenu Bibla xokɔ nuxu so Babiloni Gangan lɔ ci yí nyi xexeɛ mɛ ŋsusɛnsɛnhawo pleŋ nuɔ, énu mɔ: “Eyi, Babiloni nyi nyigban ci ji wo kpɔ Mawu nyɔnuɖɛtɔwo koɖo xɔsetɔwo koɖo amɛ ciwo pleŋ yí wo wu le.” Àtɛnŋ ase gɔnmɛ nɔ enu ci yí taɖo Yehowa nu nɔ mì mɔ: “Mí tó le mɛ, míwo ciwo yí nyi anyi jukɔn,” alo? Mɛ ciwo yí sɛnsɛn Yehowa denɔnɔ ŋsusɛnsɛnha ɖe mɛ o.—Enyɔdasɛ 17:6; 18:2, 4, 24.

23. Lé ‘mìato le’ Babiloni Gangan lɔ mɛ doɔ?

²³ Nɔ ‘mìato le’ Babiloni Gangan lɔ mɛɔ, ele mɔ mìana aze petii mɔ mìdegbele ŋsusɛnsɛnha ɖekpokpui mɛ o. Le kpɔwɛ mɛ, mìɖo ana woacucu mìwo ŋkɔ si le wowo wemawo mɛ. Vɔ nubuwo gbeli ci ele mɔ mìawa. Mìɖo agbe enuvwin ciwo ŋsusɛnsɛnhawo wanɔ hɛnnɛ. Ŋsusɛnsɛnhawo lɔnnɔ do ŋbia, politiki koɖo gbɔdɔndɔn masɔkose nuwanawo ji yí gbetenɔkpɔ mɔ amɛwo le kpɔ mɔ wonyɔ. (Hlɛn Ehajiji Wema 97:10; Enyɔdasɛ 18:7, 9, 11-17) Le exwe ciwo yí vayi mɛɔ, enu cɛwo na amɛ miliɔn nɛniɖe ku.

24, 25. Lé Yehowa jejeshi atɛnŋ ana fafa koɖo ayexadohwɛnamɛnu nywi mì doɔ?

²⁴ Gbɔxwe mìavajeshi Yehowaɔ, mɛɖekaɖeka le mì mɛ nɔ godu nɔ Satana xexe lɔ nuwana vwinwo le ŋɖewo mɛ. Vɔ evyɛɔ, mìtrɔ. Mìxɔ tafɛnvɔnsa lɔ ji se keŋ yí sɔ mìwo gbe na Mawu. Mìkpɔ mɔ “fafa hwenuwo so Yehowa ŋtɔ gbɔ” nɔ mì. Mìkpɔ fafa yí ɖo  ayexadohwɛnamɛnu nywi, ɖo mìnya mɔ mìwo nu jɔkɔ ji nɔ Mawu.—Edɔwawawo 3:19, NWT; Ezai 1:18.

²⁵ Nɔ mìnɔ habɔbɔ ɖe ci yí dedonɔ bubu agbe nu mɛ kpɔ can ɔ, Yehowa atɛnŋ ato tafɛn lɔ ji keŋ asɔ mìwo nuvɔnwo ke mì. Le nyɔnɔnwi mɛɔ, enunana ci yí nyi agbe ci Yehowa na mì jeŋ nɔ mì. Enu ci mìwanɔ yí sɔ danasɛ mɔ yɛjeŋ nɔ mì ke: mìwanɔ ci ji mìakpe yí kpenɔdo mɛbuwo nu nɔ woakpla nu so Yehowa nu, ato le Satana xexe lɔ mɛ yí agbeɖo ekacaca vevi koɖo Mawu.—2 Korɛntitɔwo 6:1, 2.

26-28. (a) Edɔ vevi ci Yehowa dɔ Ezekiɛliɔ? (b) Nyi Yehowa mɔ mìwo le wa gbɛɔ?

²⁶ Le blema Izraɛliɔ, Yehowa nu nɔ enyɔnuɖɛtɔ Ezekiɛli mɔ yi le kanxle amɛwo mɔ, woagban Ʒerusalɛmu le majinjinɖe mɛ yí agbena amɛwo anya enu ci woɖo awa keŋ aci agbe. Nɔ Ezekiɛli dekanxle amɛwoɔ, Yehowa asɔ wowo ku kpla kɔ ni. (Ezekiɛli 33:7-9) Ezekiɛli wa ci ji ekpe yí do eŋɛ vevi cɛ keŋ yí sɔ dasɛ mɔ yedonɔ bubu agbe nu.

²⁷ Yehowa dɔ mì mɔ mìwo le kanxle amɛwo mɔ, woagu Satana xexe cɛ le majinjinɖe mɛ yí agbekpedo wo nu nɔ woavajeshi Yehowa keŋ aci agbe avanɔ xexe yoyu lɔ mɛ. (Ezai 61:2; Matie 24:14) Mìji mɔ mìawa ci ji mìakpe keŋ ado eŋɛ cɛ nɔ mɛbuwo. Mìji mɔ mìavanu shigbe Pɔlu hannɛ mɔ: “Ŋmɛ so amɛwo pleŋ hun mɛ, ɖo ŋdegbe Mawu dro lɔ keŋkeŋ nunu nɔ mí o.”—Edɔwawawo 20:26, 27, NWT.

²⁸ Ele mɔ mìanɔ mɛmiɖe le agbe lɔ kpaxwe buwo hɛnnɛ. Mìagbeje ɖewo mɛ, le eta ci yí gbɔgbɔ mɛ.