Mawu cu esewo do yi gɔnmɛɖosewo ji. Gɔnmɛɖose lɔwo nyi nyɔnɔnwi vevi matrɔmatrɔ ciwo mìkpɔnɔ le Bibla mɛ. Wokpenɔdo mì nu mìmɔnɔŋje lé Mawu bunɔ tamɛ do koɖo lé ekpɔnɔ enuwo do mɛ. Gɔnmɛɖosewo kpenɔdo mì nu mìsɔnɔ gbeta nywiwo le agbemɛ yí gbewanɔ enu ci yí sɔgbe. Wogbekpenɔdo mì nu veviɖe le nɔnɔmɛ ciwo mɛ Mawu se ɖe dexo nuxu so tiin o.

▸ Eta 1, mamamɛ 8

Tonusese nɔ Yehowa yí nyi mɔ, mìalɔn so jimɛ faa awanɔ enu ciwo enunɔ nɔ mì mɔ mìwo le wa. Ci mìlɔn Yehowaɔ, eyi na eji mɔ mìwo le senɔ tonu nɔ ye. (1 Ʒan 5:3) Nɔ mìlɔn Mawu yí kando jiɔ, mìawanɔ do enukplamunyɔ ciwo enunɔ nɔ mì ji le enuwo pleŋ mɛ. Mìase tonu ni nɔ egbɔngbɔnnu nɔ mì can. Nɔ mìse tonu nɔ Yehowaɔ, enyɔnɔ nɔ mì, ɖo ékplanɔ mì lé mìanɔ agbe nywi do le kakacɛ mɛ. Égbeɖo gbe mɔ mìwo akpɔ nyɔna sugbɔ le esɔmɛ.—Ezai 48:17.

▸ Eta 1, mamamɛ 10

Yehowa na amɛɖekishinɔnɔblɔɖe alo enujikpekpe mɛɖeka mɛɖeka nɔ asɔ gbeta yiŋtɔ. Dewa mì shigbe mɔ mashinniwo hannɛ o. (2 Ese Wema 30:19; Ʒozue 24:15) Mìatɛnŋ azan amɛɖekishinɔnɔblɔɖe mìwo tɔ yí asɔ sɔ gbeta nywiwo. Vɔ nɔ mìdekpɔ nywiɖeɔ, mìatɛnŋ asɔ gbeta dɔndɔnwo. Ci amɛɖekishinɔnɔblɔɖe le mì shiɔ, edasɛ mɔ mìwoŋtɔwo yí ɖo asɔ gbeta mɔ mìji mɔ mìanɔ gbeji nɔ Yehowa yí asɔ dasɛ mɔ mìluin ŋtɔŋtɔ.

▸ Eta 1, mamamɛ 12

Yehowa ɖo agbenywinɔnɔ sewo alo ese ciwo yí adanasɛ emɔ nɔ agbenɔnɔ koɖo wana mìwo tɔwo. Mìatɛnŋ akpla enu ci ese cɛwo  nyi koɖo lé woatɛnŋ akpedo mì nu yí mìanɔ agbe nywi do le Bibla mɛ. (Elododo Wema 6:16-19; 1 Korɛntitɔwo 6:9-11) Emɔdasɛnamɛ cɛwo kpenɔdo mì nu mìnyanɔ lé Mawu kpɔnɔ enunywi koɖo enudɔndɔn do. Wogbekpenɔdo mì nu mìnyanɔ lé mìawɛ alɔn amɛwo, asɔ gbeta nywiwo koɖo lé mìawa xomɛvu nɔ mɛbuwo do. Ci xexe lɔ kpɔtɔ dadahɛn doji can ɔ, Yehowa se wowo detrɔnɔ o. (2 Ese Wema 32:4-6; Malashi 3:6) Nɔ mìwawa do ese lɔwo jiɔ, woglɔnnɔ ta nɔ mì yí mìdesenɔ vevi sugbɔ yí xanɔ le mìwoɖekiwo mɛ nyanyanya o.

▸ Eta 1, mamamɛ 17

Ayexadohwɛnamɛnu nyi jɔjɔmɛ mɔdasɛnamɛnu ci yí na mìjenɔshi enunywi koɖo enuvwin. Yehowa na ayexadohwɛnamɛnu mɛɖekaɖeka le mì mɛ. (Rɔmatɔwo 2:14, 15) Gbɔxwe ayexadohwɛnamɛnu mìwo tɔ awanɔ dɔ nywiɖeɔ, ele mɔ mìasɔ agbenywinɔnɔ se Yehowa tɔwo nanɔ kpla yi. Nɔ mìwɛ ahan ɔ, ayexadohwɛnamɛnu mìwo tɔ akpedo mì nu mìasɔnɔ gbeta ciwo yí jɔnɔ ji nɔ Mawu. (1 Piɛ 3:16) Ayexadohwɛnamɛnu mìwo tɔ atɛnŋ akanxle mì nɔ mìjikɔ asɔ gbeta dɔndɔn alo atɛnŋ ana yí enudɔndɔn ci mìwa avave mì nu sugbɔ. Enu atɛnŋ avaci kɔ nɔ ayexadohwɛnamɛnu mìwo tɔ, vɔ to Yehowa kpekpedonu jiɔ, mìatɛnŋ agbedo ŋsɛn yi ke. Ayexadohwɛnamɛnu nywi na mìvonɔ le susumɛ yí gbekpɔnɔ mɔ bubu le mì nu.

▸ Eta 2, mamamɛ 3

Vɔnvɔn nɔ Mawu nyi mɔ mìaluin yí agbebuini keke mìdaji mɔ mìawa ŋɖe ci yí ado dɔmɛzi ni o. Mawu vɔnvɔn kpenɔdo mì nu mìwanɔ enunywi yí gbenɔ enuvwin. (Ehajiji Wema 111:10) Ena mìɖonɔ to enyɔ ɖekpokpui ci Yehowa nunɔ nɔ mì nywiɖe. Egbekpenɔdo mì nu mìwanɔ do egbe ciwo yí mìɖonɔ ni ji, ɖo mìnanɔ bubu yi sugbɔ. Mawu vɔnvɔn zenɔ le lé mìbunɔ tamɛ kpɔ do, lé mìwanɔ nu ɖaɖa mɛbuwo gbɔ do koɖo gbeta ciwo mìsɔnɔ ŋkeŋke mɛ.

▸ Eta 2, mamamɛ 9

Nɔ mɛɖe trɔ jimɛɔ, ésenɔ vevi sugbɔ do enudɔndɔn ci ewa nu. Mɛ ciwo yí lɔn Mawu senɔ vevi sugbɔ nɔ wovakpɔ mɔ yewowa ŋɖe ci yí desɔgbe koɖo yi sewo o. Nɔ mìje agɔ ɖeɔ, ele mɔ mìaɖe kuku nɔ Yehowa mɔ yi le kpɔ do Yesu tafɛnvɔnsa lɔ nu keŋ asɔ ke mì. (Matie 26:28; 1 Ʒan 2:1, 2) Nɔ mìtrɔ jimɛ ŋtɔŋtɔ yí mi enudɔndɔn lɔ wawaɔ, mìatɛnŋ akando ji mɔ Yehowa asɔ ke mì. Degbeʒan mɔ mìavadodoɔ hwɛ mìwoɖekiwo kudo enu ci mìwa vayi nu o. (Ehajiji Wema 103:10-14; 1 Ʒan 1:9; 3:19-22) Mìɖo aje agbla akpla nu so mìwo fɛnwo mɛ, aɖɔli susu vɔn ɖekpokpui yí anɔnɔ agbe sɔ koɖo Yehowa sewo.

▸ Eta 2, mamamɛ 18

Nɔ mɛ ci yí wa nuvɔn gangan ɖe gbe jimɛ trɔtrɔ yí gbe mɔ yedagbewa do Yehowa sewo jiɔ, dagbetɛnŋ akpɔtɔ anyi hamɛ lɔ mɛ tɔ o. Woɖo aɖi ti. Nɔ woɖe mɛɖe tiɔ, mìgbenɔ ha nɔ mɛ lɔ yí minɔ nuxu xoxo koɖi. (1 Korɛntitɔwo 5:11; 2 Ʒan 9-11) Amɛɖeɖeti le haa mɛ glɔnnɔ ta nɔ Yehowa ŋkɔ koɖo hamɛ lɔ. (1 Korɛntitɔwo 5:6) Amɛɖeɖeti gbenyi etodɔndɔn ci yí atɛnŋ akpedo mɛ lɔ nu nɔ atrɔ jimɛ keŋ atrɔva Yehowa gbɔ.—Luiki 15:17.

▸ Eta 3, mamamɛ 19

Yehowa lɔn mì yí ji mɔ yeakpedo mì nu. Eyi na eto Bibla koɖo mɛ ciwo yí luin ji yí danasɛ emɔ nɔ mì, kplanɔ nu mì yí gbeyɔnɔ mì yí xonɔ nuxu nɔ mì. Ci mìnyi amɛmakpemakpewoɔ, mìʒan kpekpedonu cɛ sugbɔsugbɔ. (Ʒeremi 17:9) Nɔ mìɖonɔ to mɛ ciwo Yehowa zan yí sɔ dadasɛ emɔ nɔ mìɔ, mìdadasɛ mɔ mìluin yí ji mɔ mìase tonu ni.—Ebretɔwo 13:7.

▸ Eta 4, mamamɛ 2

Amɛmakpemakpe ciwo mìnyi na mìjinɔ mìwoɖekɛwo tɔ yí yinɔ go fafɛɖe. Vɔ Yehowa yɛ ji mɔ mìwo le sɔ mìwoɖekiwo hwe. Blaŋblaŋ ɔ, mìtɔnɔ amɛɖekisɔsɔhwe kplakpla nɔ mìsɔ mìwoɖekiwo sɔ koɖo Yehowa yí kpɔ lé mìdenyi ŋɖe le gbɔ do. (Job 38:1-4) Enuvevi bu ci mìawa asɔ mìwoɖekiwo hwe yí nyi mɔ, mìakpla lé mìabunɔ tamɛ kpɔ so mɛbuwo nu doji yí agbesɔ susu ɖonɔ enu ci yí anyɔ nɔ wo ji; danyi ci yí anyɔ nɔ mìwoŋtɔwo ɖekɛ ji yí susu ale nɔ mì o. Egoyiyi dɔ mɛɖe vabunɔ mɔ ye nyɔ wu mɛbuwo. Mɛ ci yí sɔ yiɖeki hwe nunɔ nyɔnɔnwi nɔ yiɖeki yí nyanɔ enujikpekpe ciwo eɖo koɖo afɛn ciwo ewanɔ. Afɛn yi tɔwo nunu, kukuɖeɖe koɖo enukplamunyɔwo xɔxɔ so mɛbuwo gbɔ degbɔnnɔnu ni o. Mɛ ci yí sɔ yiɖeki hwe kannɔdo Yehowa ji yí wanɔ do emɔdasɛnamɛ yi tɔwo ji.—1 Piɛ 5:5.

▸ Eta 4, mamamɛ 4

Mɛ ciwo le acɛtɔxuwo nyi mɛ ciwo yí ɖo acɛ keŋ donɔ sewo yí gbesɔnɔ gbetawo. Yehowa ɖekɛ yí ɖo ŋsɛnwo pleŋ le jeŋkwimɛ koɖo nyigban ji. Ci enyi eyi wa enuwo pleŋ ɔ, eyi nyi Mɛ ci yí ɖo hlɔnhlɔn wu le xexegbɛ lɔ mɛ. Ézannɔ yi ŋsɛn lɔ nɔ nyɔna mɛbuwo tɔ gashiagamɛ. Yehowa na acɛ mɛɖewo mɔ wo le lenɔ bu nɔ mì. Le kpɔwɛ mɛ, jilawo, hamɛmɛshinshinwo koɖo acɛkpatɔwo ɖo ŋsɛn ɖewo yí Yehowa ji mɔ mìwo le wa dɔ koɖo wo alɔlealɔmɛ. (Rɔmatɔwo 13:1-5; 1 Timɔte 5:17) Ele ahan gan, nɔ agbetɔ sewo vatrɔ kpe Mawu sewoɔ, mìɖonɔ to Yehowa sɔwu agbetɔwo. (Edɔwawawo 5:29) Nɔ mìsɔ mìwoɖekiwo hwe nɔ mɛ ciwo yí Yehowa zanzan ɔ, anyi mìdadasɛ nɔ Yehowa mɔ mìdodoɔ bubu yi gbetasɔsɔwo nu.

▸ Eta 4, mamamɛ 7

Yehowa zanzan hamɛmɛshinshin ciwo yí nyi nɔvi kpɔnutɔxuwo yí sɔ leleɛ bu nɔ hamɛ lɔ. (2 Ese Wema 1:13; Edɔwawawo 20:28) Ŋsu cɛwo kpenɔdo mì nu mìkpɔtɔ yí donɔ ŋsɛn ekacaca ci yí le gblamɛ  nɔ mìwo koɖo Yehowa, mìsinni le fafamɛ yí hannyahannya ɖe devanini o. (1 Korɛntitɔwo 14:33, 40) Gbɔxwe gbɔngbɔn kɔkɔɛ lɔ aɖo nɔviŋsu ɖe yí anyi hamɛmɛshinshin ɔ, éɖo aɖo nɔnɔmɛ ɖewo ciwo Bibla dre koŋ. (1 Timɔte 3:1-7; Titu 1:5-9; 1 Piɛ 5:2, 3) Mìkando Mawu habɔbɔ lɔ ji yí kpenɔdo nu, eyi taɖo mìsɔ jijɔ wanɔ dɔ alɔlealɔmɛ koɖo hamɛmɛshinshinwo.—Ehajiji Wema 138:6; Ebretɔwo 13:17.

▸ Eta 4, mamamɛ 8

Yehowa dɔ jilawo mɔ wo le le bu nɔ wowo viwo koɖo xomu lɔ mɛ tɔwo. Ele ahan gan, Bibla nu mɔ ŋsu lɔ yí nyi eta nɔ xomu lɔ. Nɔ vida dele xomu ɖe mɛɔ, vinɔ lɔ yí nyi xomutatɔ hwenɔnu. Xomutatɔ ɖo akpɔnɔ eʒan vevi ciwo yí nyi ŋɖuɖu, enudodowo koɖo nɔxu gbɔ nɔ xomu lɔ. Ele veviɖe mɔ xomutatɔ lɔ yí anyi amɛ ŋkɔtɔ ci yí akpenɔdo xomu lɔ nu le Yehowa sɛnsɛn mɛ. Le kpɔwɛ mɛ, éɖo ana yí xomu lɔ ayinɔ bɔbɔwo pleŋ, ayinɔ kunuɖegbe yí agbekplanɔ Bibla doju blaŋblaŋ. Xomutatɔ lɔ yí nɔnɔ ŋkɔ le gbetasɔsɔwo mɛ hɛnnɛ. Étekpɔ yí srannɔ Yesu gashiagamɛ, eyi taɖo ewanɔ xomɛvu, yí senɔ enu gɔnmɛ nɔ amɛ yí desɛnnɔ tamɛ alo venɔ xomɛ o. Ecɛ na xomu lɔ mɛ tɔwo pleŋ lɔnnɔ wowonɔnɔwo yí amɛshiamɛ nɔnɔ vofamɛ yí ekacaca ci yí le gblamɛ nɔ wo koɖo Yehowa sɛnnɔŋ doji.

▸ Eta 4, mamamɛ 12

Edɔjikpɔha lɔ nyi gbɛbɔbɔ ci mɛ tɔwo Mawu zannɔ yí sɔ danasɛ emɔ nɔ yi mɛwo le edɔ ci wowakɔ mɛ yí woɖo agbenɔnɔ le jeŋkwimɛ mɔkpɔkpɔ. Le exwe sanŋdi ŋkɔtɔ mɛɔ, Yehowa to edɔjikpɔha lɔ ji yí dasɛ mɔ nɔ Kristotɔ ŋkɔtɔwo hamɛ lɔ le wowo sumɔsumɔdɔ koɖo wowo kunuɖeɖedɔ lɔ mɛ. (Edɔwawawo 15:2) Egbɛɔ, nɔviŋsuwo gbɛbɔbɔ ci yí nyi Edɔjikpɔha lɔ le ŋkɔ yí dadasɛ emɔ nɔ Mawu mɛwo, yɔnɔ wo yí xonɔ nuxu nɔ wo yí gbeglɔnglɔn ta nɔ wo. Nɔ nɔviŋsu cɛwo sɔsɔ gbetawoɔ, wokannɔdo emɔdasɛnamɛ ci yí le Mawu Nyɔ lɔ mɛ koɖo Mawu gbɔngbɔn kɔkɔɛ lɔ ji. Yesu yɔ ŋsu  amɛshiaminɔwo gbɛbɔbɔ cɛ mɔ “hwashi egbejinɔtɔ koɖo ŋɖɛnyatɔ.”—Matie 24:45-47, NWT.

▸ Eta 4, mamamɛ 15

Etɛnŋ vajɔ hweɖewonu yí woanu nɔ nɔvinyɔnu ɖe mɔ, yɛ le wa edɔ ci nɔviŋsuwo ɖo awa sa le hamɛ lɔ mɛ. Nɔ nɔvinyɔnu lɔ wawa edɔ cɛɔ, ásɔ enu bla ta keŋ asɔ dasɛ mɔ yedo bubu toto ci Yehowa wa nu. Éɖo agbesɔ enu bla ta le nɔnɔmɛ ɖewo mɛ. Le kpɔwɛ mɛ, nɔ nɔvinyɔnu ɖe jikɔ akpla nu koɖo mɛɖe yí asuɔ abi nɔviŋsu waʒinʒindoshimɛ ɖe le nɔɔ, éɖo asɔ nu cɔn ta.—1 Korɛntitɔwo 11:11-15.

▸ Eta 4, mamamɛ 17

Akpaɖekɛjimanɔmanɔ dasɛ mɔ mìdedonɔ nu politiki alo ejunyɔ ɖekpokpui mɛ o. (Ʒan 17:16) Yehowa mɛwo nɔnɔ godu nɔ yi Fyɔɖuxu lɔ. Shigbe lé Yesu wɛ hannɛɔ, mìdedonɔ nu xexe lɔ nyɔwo mɛ o.

Yehowa nu nɔ mì mɔ, mìwo le “bubɔta do gɔnmɛ nɔ ejiɖuɖuwo hlɔnhlɔn koɖo ejukplɔtɔwo hlɔnhlɔn. [Yí] a bu ejukplɔtɔ lɔwo.” (Titu 3:1, 2; Rɔmatɔwo 13:1-7) Vɔ Mawu se nu nɔ mì hɛnnɛ mɔ mìwoŋgbewu amɛ o. Eyi taɖo ayexadohwɛnamɛnu Kristotɔ ɖe tɔ dalɔn ni ayi ahwa o. Nɔ ejumɛdɔ ɖe li yí Kristotɔ awa do dumɛ nɔ ahwayiyiɔ, ele mɔ yiŋtɔ yí akpɔɛ kpɔ mɔ ayexadohwɛnamɛnu ye tɔ alɔn yeawɛ ahan ma.

Yehowa ɖekɛ yí mìsɛnnɔ, ɖo eyi wa mì. Ci mìdonɔ bubu jeshidu eju lɔ tɔwo nu can ɔ, mìdesɛnnɔ drapo alo donɔ gbe ni o, ahanke mìdejinɔ adanha eju lɔ mɛ tɔ hɛnnɛ o. (Ezai 43:11; Daniɛli 3:1-30; 1 Korɛntitɔwo 10:14) Gbesɔ kpe niɔ, Yehowa mɛwo sɔnɔ gbeta wowoŋtɔwo mɔ, yewodada akɔ nɔ politiki gbɛbɔbɔ ɖe alo mɛɖe ci yí ji mɔ yeaɖu ga o. Enu ci yí taɖo mìwɛni ahan yí nyi mɔ, mìwo le Mawu cɛkpakpa lɔ kpaxwe xoxo vɔ.—Matie 22:21; Ʒan 15:19; 18:36.

▸ Eta 5, mamamɛ 2

Xexe lɔ kannɔfu lé Satana bunɔ tamɛ kpɔ do. Satana tamɛbubu cɛ vabɔ gbɛ le mɛ ciwo yí delɔn Yehowa yí gbe mɔ yewodasrin o yí gbegbewawa do yi sewo ji mɛ. (1 Ʒan 5:19) Satana susu lɔ koɖo enu ci ena amɛwo wanɔ yí Bibla yɔ mɔ xexe lɔ gbɔngbɔn. (Efezitɔwo 2:2) Yehowa mɛwo tenɔkpɔ keke yí xexe lɔ gbɔngbɔn deɖunɔ wo ji o. (Efezitɔwo 6:10-18) Ewaɖeɔ, mìlɔn Yehowa sewo yí jenɔ agbla veviɖe mɔ mìaɖo yi susu.

▸ Eta 5, mamamɛ 7

Xɔsegbegbe nyi egufɔnfɔn do Bibla mɛ nyɔnɔnwi lɔ nu. Xɔsegbetɔwo fɔnnɔ gu do Yehowa nu. Wogbefɔnnɔ gu do Yesu ci wosɔ ɖo Fyɔ nɔ Mawu Fyɔɖuxu lɔ nu yí tenɔkpɔ mɔ yewoable mɛbuwo domɛ nɔ wowo can akplɔ yewo do. (Rɔmatɔwo 1:25) Wojinɔ mɔ yewoacaka susu nɔ Yehowa sɛntɔwo nɔ woatɔ enu xoxo kpɔ. Mɛɖewo vanyi xɔsegbetɔwo le Kristotɔ ŋkɔtɔwo hamɛ lɔ mɛ, yí ahanke ele le egbɛmɛ hɛnnɛ nɛ. (2 Tɛsalonikitɔwo 2:3) Mɛ ciwo yí le gbeji nɔ Yehowa deɖonɔ kacaca ɖekpokpui koɖo xɔsegbetɔwo o. Mìdalɔn gbeɖe mɔ tritrikpɔkpɔ alo amɛjiʒinʒin mɛbuwo tɔ ana mìavayi hlɛnhlɛn xɔsegbetɔwo nuwo abi aɖoɖoɔ to wowo susuwo o. Mìnɔnɔ gbeji nɔ Yehowa yí gbesɛnnɔ yiɖekɛ kpaŋ.

▸ Eta 5, mamamɛ 9

Sɔgbe koɖo Moizi Se lɔɔ, Izraɛli jukɔn lɔ biɔnɔ Yehowa mɔ yi le sɔ nuvɔnwo ke yewo. Wohɛnnɔ vɔnsanu ciwo yí nyi jinuku, ami koɖo elanwo va gbedoxɔ lɔ mɛ. Ecɛ na Izraɛliviwo ɖonɔ ŋwi mɔ, Yehowa sɔ yewo nuvɔnwo ke yewo faa, jukɔn lɔ nuvɔn koɖo mɛɖeka mɛɖeka tɔ can. Le yiyimɛɔ, Yesu vasɔ yi gbe na do ta nɔ mìwo nuvɔnwo yí vɔnsa ŋtɔ́wo ci wowanɔ nɔ nuvɔnwo sɔsɔke degbeʒan o. Yesu wa vɔnsa ci yí le blebu “yí é sun nɔ hwenuwo keŋkeŋ.”—Ebretɔwo 10:1, 4, 10.

▸ Eta 7, mamamɛ 6

Sɔgbe koɖo Moizi Se lɔɔ, wona gbe Izraɛliviwo mɔ wo le ɖunɔ lanwo. Wonu nɔ wo hɛnnɛ mɔ wo le sɔ elanwo sanɔ avɔn. (1 Ese Wema 1:5, 6) Ele ahan gan, Yehowa dena gbe yi mɛwo gbeɖe mɔ, wo le ve xomɛ koɖo lanwo o. (Elododo Wema 12:10) Le nyɔnɔnwi mɛɔ, emɔdasɛnamɛwo le Moizi Se lɔ mɛ ciwo yí glɔnnɔ ta nɔ elanwo nɔ agbetɔwo ŋgbevenɔ xomɛ koɖo wo o. Wonu nɔ Izraɛliviwo mɔ wo le le bu nɔ wowo lankuwo nywiɖe.—2 Ese Wema 22:6, 7.

▸ Eta 7, mamamɛ 6

Ehunmɛnu wliwliwo. Nɔ mìsɔ ehun ɔ, enuvevi amɛnɛ mìakpɔ le mɛ. Wowo yí nyi ehunshi (plasma), ehunmɛnuvileagbu junwo (les globules rouges), ehunmɛnuvileagbu ɣiwo (les globules blancs), koɖo ehunmɛnu gbabɛwo (les plaquettes). Woatɛnŋ ama ehunmɛnuvevi amɛnɛ ŋtɔ́wo mɛ yí ayɔ wo mɔ ehunmɛnu wliwliwo. *

Kristotɔwo dedonɔ ehun lɔ ŋtɔkpu alo yi mɛ nu vevi amɛnɛ lɔwo ɖekpokpui o. Vɔ wolɔn yí donɔ ehunmɛnu wliwliwoa? Bibla denu enyɔ ɖe so nu koŋ o. Eyi taɖo Kristotɔ ɖekaɖeka yí ɖo azan ayexadohwɛnamɛnu yi tɔ ci esɔ Bibla na kpla keŋ asɔ gbeta yiŋtɔ.

Kristotɔ ɖewo sɔ gbeta mɔ wodazan ehunmɛnu wliwli ɖekpokpui nɔ yewo o. Ðo wotɛnŋ kpɔɛ mɔ Mawu Se lɔ nu nɔ Izraɛliviwo mɔ woɖo asɔ ehun ɖekpokpui ci yí to le elan ɖe mɛ kɔ “do nyigban.”—2 Ese Wema 12:22-24.

Kristotɔ buwo dekpɔɛni ahan o. Ayexadohwɛnamɛnu wowo tɔ lɔnnɔ nɔ wo yí wozannɔ ehunmɛnu wliwli ɖewo nɔ wo. Ðo wotɛnŋ kpɔɛ mɔ, ehunmɛnu wliwli ciwo woɖe le enuleagbu lɔ hun mɛ degbele dumɛ nɔ agbe enuleagbu lɔ tɔ o.

 Nɔ èsɔsɔ gbeta so ehunmɛnu wliwliwo zanzan nuɔ, bu tamɛ kpɔ so biɔse cɛwo nu:

• Ŋnya mɔ nɔ ŋgbe ehunmɛnu wliwli lɔwo pleŋ ɖe, ŋdeɖo alɔn woazan cike ɖewo ciwo yí ada edɔ̀ ɖewo nɔŋ alo ciwo yí ana ehunkɔkɔleamɛnu aɖo tea?

• Lé naɖe enu ci yí taɖo ŋgbe mɔ ŋdazan alo ŋlɔn mɔ nazan ehunmɛnu wliwli ɖewo mɛ nɔ doto doɔ?

Edɔ̀dadamɔnuwo. Ci mìnyi Kristotɔwoɔ, mìdenanɔ hun o. Ahanke wodexɔnɔ ehun ɖɛ nɔ mì keŋ avasɔ wa dɔ nɔ mì le kwɛshila ɖewo godu o. Edɔ̀dadamɔnu buwo li ciwo mɛ wozannɔ dɔ̀nɔ lɔ ŋtɔ hun le. Kristotɔ ɖekaɖeka yí ɖo asɔ gbeta so lé woazan yiŋtɔ hun do nu hwenu woawa dɔ ni, aɖa hun kpɔ ni alo azan edɔ̀dadamɔnu yoyu ɖe ni. Le edɔ̀dadamɔnu cɛ hanwo zanzan hwenuɔ, woxɔnɔ dɔ̀nɔ lɔ ŋtɔ hun ɖɛ do akpo na nɔ hwenu ɖe.—Nɔ èjikɔ enumɛɖeɖe buwoɔ, kpɔ Jutakpɔxɔ 15 octobre 2000, kpashi 30-31 (dele Ajagbe mɛ o).

 Le kpɔwɛ mɛ, edɔ̀dadamɔnu ɖeka tɔ mɔ hémodilution. Nɔ woazan edɔ̀dadamɔnu cɛ asɔ wa dɔ nɔ amɛɔ, woxɔnɔ dɔ̀nɔ lɔ ŋtɔ hun do akpo yí trɔ donɔ cike bu do lanmɛ nɔ dɔ̀nɔ lɔ yí ehun ci yí kpɔtɔ sunɔgbɔ doji. Le edɔwawa lɔ hwenu abi sabaaɖe le yi goduɔ, wotrɔ yí donɔ ehun ci woxɔ ɖɛ lɔ do lanmɛ nɔ dɔ̀nɔ lɔ.

Edɔ̀dadamɔnu bu tɔ mɔ récupération du sang épanché. Nɔ woazan edɔ̀dadamɔnu cɛ asɔ wa dɔ nɔ amɛɔ, woxɔnɔ dɔ̀nɔ lɔ ŋtɔ hun ci yí kɔkɔ le edɔwawa lɔ hwenu yí ɖenɔ eɖyiwo le mɛ. Le yi goduɔ, wotrɔ yí duini nɔ dɔ̀nɔ lɔ le edɔwawa lɔ hwenu abi nɔ wowa dɔ lɔ ɖegbɔ sabaa.

Lé doto ɖekaɖeka wanɔ dɔ do le edɔ̀dadamɔnu cɛwo hwenu tɛnŋ to akpo hwɛɖeka. Eyi taɖo gbɔxwe Kristotɔ ɖe alɔn woawa dɔ ni, aɖa hun kpɔ ni alo azan edɔ̀dadamɔnu yoyu ɖe niɔ, éɖo anya lé woazan yiŋtɔ hun do teŋ.

Nɔ èjikɔ asɔ gbeta so edɔ̀dadamɔnu ciwo mɛ woazan eoŋtɔ hun le nuɔ, bu tamɛ kpɔ so biɔse ciwo yí gbɔgbɔ nu:

• Nɔ woaxɔ anyi hun yí ato le lanmɛ nɔŋ yí ato fibu keŋ aɖo te na nɔ hwenu ɖe gbɔxwe yí agbesa to lanmɛ nɔŋ ɖe, ayexadohwɛnamɛnu anyi tɔ alɔn nɔŋ yí nakpɔ ehun ŋtɔ́ mɔ yɛgbekpɔtɔ nyinyiɛ anyi lanmɛnu ɖe, ɖo wodesɔ kɔ do ‘nyigban a’?—2 Ese Wema 12:23, 24.

• Aɖe fun nɔ ayexadohwɛnamɛnu anyi tɔ ci ŋsɔ Bibla na kpla mɔ, woxɔ anyi hun yí trɔ ashi so nu yí na esa va (alo gbedui do) lanmɛ nɔŋ le edɔ̀dadamɔnu ɖe hwenua?

•   Ŋnya mɔ nɔ ŋgbe edɔ̀dadamɔnu ciwo pleŋ mɛ woazan nyɛŋtɔ hun le ɖe, anyi ŋgbegbeɛ mɔ wodaɖa anyi hun kpɔ, azan edɔ̀dadamɔnu ci mɛ woɖenɔ eɖyi le ehun mɛ nɔ amɛ (hémodialyse) alo wodawa dɔ le eji abi joku nu nɔŋ yí atrɔ emɔ nɔ ehun lɔ hɛnnɛa?

Gbɔxwe mìasɔ gbeta so ehunmɛnu wliwliwo koɖo edɔ̀dadamɔnu ciwo mɛ woazan mìwoŋtɔwo hun le nuɔ, mìɖo ado gbe ɖaɖa nɔ Yehowa keŋ abiɔ emɔdasɛnamɛ. Le yi goduɔ, mìawa enumɛkuku. (Ʒaki 1:5, 6) Nɔ mìwɛ ahan ɖegbɔɔ, mìazan ayexadohwɛnamɛnu mìwo tɔ ci mìsɔ Bibla na kpla keŋ asɔ gbeta lɔ hɔntɔn. Mìdeɖo abiɔ mɛbuwo se mɔ nɔ enyi wowo yí le mìwo dumɛ sa ɖe, nyi woawa ma o. Ahanke mɛbuwo deɖo atekpɔ mɔ yewoanu gbeta ci mìasɔ nɔ mì nɛ.—Rɔmatɔwo 14:12; Galatitɔwo 6:5.

▸ Eta 7, mamamɛ 11

Mìanɔ agbe mɛmi gɔnmɛ yí nyi mɔ, Mawu akpɔnɔ mìwo gbenɔnɔ koɖo mìwo nuwanawo mɔ womɛ. Agbe mɛmi nɔnɔ zenɔ le mìwo tamɛbubu, enyɔ ciwo mìnunɔ koɖo enu ciwo mìwanɔ mɛ. Yehowa nu nɔ mì mɔ mìwo le gbe gbɔdɔndɔn nuwana xoɖyixoɖyi alo gbɔdɔndɔn masɔkoɖose nuwana ɖekpokpui. (Elododo Wema 1:10; 3:1) Mìɖo asɔ gbeta ɖɛ mɔ mìawa do agbenywinɔnɔ se Yehowa tɔwo ji gbɔxwe avado go tetekpɔ ɖe ci yí ana mìawa enudɔndɔn. Mìɖo adonɔ gbe ɖaɖa gashiagamɛ yí abiɔnɔ Mawu mɔ yɛ le kpedo mì nu mìakpɔtɔ aɖonɔ susu nywiwo. Ele mɔ mìaɖui gligaan yí agbe gbɔdɔndɔn masɔkoɖose nuwanawo.—1 Korɛntitɔwo 6:9, 10, 18; Efezitɔwo 5:5.

▸ Eta 8, mamamɛ 11

Ŋkpɛnnuwawa tamɛsɛnsɛntɔ nyi dada le Mawu sewo ji gannaganna to enyɔ alo wana dɔndɔnwo ji ŋkpɛnmanɔmɛ. Mɛ ci yí wukɔ adɛn ŋtɔ́ dadasɛ mɔ yededodoɔ bubu Mawu sewo nu o. Nɔ mɛɖe  wakɔ ŋkpɛnnuwo tamɛsɛnsɛntɔɔ, kojoɖogbɛ yí akpɔ nyɔ lɔ gbɔ. Nuvɔn vovovowo yí le makɔmakɔnyinyi mɛ. Kojoɖogbɛ yí akpɔ makɔmakɔnyinyi nuwana nyɔ ɖewo gbɔ le hamɛ lɔ mɛ, nɔ wokpɔ mɔ yi vaʒan veviɖe.—Galatitɔwo 5:19-21; Efezitɔwo 4:19; nɔ èjijiɛ numɛɖeɖe buwoɔ, kpɔ “Enyɔbiɔse ciwo yí so yi hlɛntɔwo gbɔ” le Jutakpɔxɔ 15 juillet 2006 mɛ (dele Ajagbe mɛ o).

▸ Eta 9, mamamɛ 7; Eta 12, mamamɛ 10

Yehowa ɖui mɔ gbɔdɔndɔn anyi lɔnlɔn dadasɛ nuwana ci nu bubu le yí anyi enu ci ji asu koɖo ashi ato adasɛ nɔ wowonɔnɔwo mɔ yewolɔn nɔnɔ. Vɔ nɔ mɛɖe dɔnnɔ yiɖeki gbɔ alo wa fɛn zanzan vijinu yi tɔ keŋ ase viviɔ, ézanzan vijinu yi tɔ le emɔ dɔndɔn ji. Enuwana cɛ atɛnŋ adahɛn ekacaca ci yí le mɛ lɔ koɖo Yehowa gblamɛ. Atɛnŋ adɔ yí susu manyɔmanyɔwo avakɔ tamɛ nɔ mɛ lɔ yí awa fɛn akpɔnɔ lé woɖo azan evijinuwo do. (Kolosetɔwo 3:5) Mɛ ci yí wanɔ nɛnɛ nu yí kpɔ mɔ, lé yeawɛ ami gbɔnkɔnu nɔ ye deɖo ana ta o. (Ehajiji Wema 86:5; 1 Ʒan 3:20) Nɔ ele ahan nɔ eoɔ, do gbe ɖaɖa nɔ Yehowa so jimɛ yí anu ni mɔ yɛ le kpedo ye nu. Ze nɔ enuwana ɖewo shigbe mamaɖeɖenuwo kpɔkpɔ nɛ, ɖo woana susu dɔndɔnwo avanɔ tamɛ nɔ eo. Nui nɔ ao jila Kristotɔwo alo ao xlɔ ɖe ci yí shin le gbɔngbɔnmɛ yí donɔ bubu Yehowa sewo nu. (Elododo Wema 1:8, 9; 1 Tɛsalonikitɔwo 5:14; Titu 2:3-5) Àtɛnŋ akando ji mɔ Yehowa kpɔkpɔ agbla ciwo èjejeɛ mɔ yeakpɔtɔ anɔnɔ agbe mɛmi yí gbedokɔ afixɔxɔ agblajeje lɔwo nu.—Ehajiji Wema 51:17; Ezai 1:18.

▸ Eta 9, mamamɛ 9

Yehowa ɖui mɔ ŋsu ɖeka aɖe nyɔnu ɖeka. Ci ŋsuwo ɖeɖeɛ nyɔnu sugbɔ le blema Izraɛliɔ, Mawu denu nyɔ ɖe o, vɔ de ahan eɖui le tɔtɔmɛ nɛ o. Egbɛɔ, Yehowa delɔn nɔ yi mɛwo mɔ wo le ɖe nyɔnu sugbɔ o. Nyɔnu kuɖeka kpaŋ yí ŋsu atɛnŋ aɖe, yí ŋsu kuɖeka kpaŋ yí nyɔnu can atɛnŋ aɖe.—Matie19:9; 1 Timɔte 3:2.

▸ Eta 10, mamamɛ 12

Yehowa ji mɔ asu koɖo ashi le nɔ ju le wowo gbenɔnɔ pleŋ mɛ. (Gɔnmɛjeje 2:24; Malashi 2:15, 16; Matie 19:3-6; 1 Korɛntitɔwo 7:39) Dexɔ gbe mɔ asu koɖo ashi agbe nɔnɔ nɔ mɛɖe dewa hashi le wo mɛ o. Nɔ mɛɖe wa hashiɔ, Yehowa na gbe mɛ ci yí dewa hashi nɔ asɔ gbeta mɔ yeagbe ye kpena ci yí wa hashi lɔ alo yedagbi o.—Matie 19:9.

Ejɔ mɔ Kristotɔ ɖewo sɔ gbeta mɔ, yewoaklan gbeɖe mɛ ci yewoɖe ɖɛ, ci mɛɖe dewa hashi le wo mɛ can. (1 Korɛntitɔwo 7:11) Le nɔnɔmɛ ciwo yí gbɔgbɔ mɛɔ, Kristotɔ ɖe atɛnŋ asɔ gbeta mɔ yeaklan.

• Ðuiɖui koŋ agbe xomu lɔ ji kpɔkpɔ: Ŋsu lɔ gbe mɔ yedagbekpɔ ye xomu ʒanwo gbɔ o, nɔnɔmɛ lɔ vasɛnŋ keke eho alo ŋɖuɖu degbevale xomu lɔ shi o.—1 Timɔte 5:8.

• Tamɛsɛnnuwawa: Adanuwawa lɔ vasɛnŋ keke ŋsu lɔ alo nyɔnu lɔ kpɔ mɔ lanmɛsɛn ye tɔ koɖo ye gbe le afɔku mɛ.—Galatitɔwo 5:19-21.

• Nana mɔ amɛ shi alo amɛ su gbɔngbɔnmɛnyinyi aɖo afɔku mɛ veviɖe: Ŋsu lɔ alo nyɔnu lɔ na Yehowa sɛnsɛn glo yi kpena.—Edɔwawawo 5:29.

▸ Eta 11, mamamɛ 19

Mì pleŋ yí ʒan kanfukanfu koɖo ŋsɛndoamu nyɔwo. (Elododo Wema 12:25; 16:24) Mìatɛnŋ azan lɔnlɔn nyɔgbe koɖo enyɔgbe fafɛwo yí asɔ na ŋsɛn koɖo akɔnfɛ mìwonɔnɔwo. Enyɔgbe ŋtɔ́ hanwo zanzan atɛnŋ akpedo mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo nu yí woado ji keŋ akpɔtɔ asɛnsɛn Yehowa nɔ cukaɖa ganganwo le wo ji can. (Elododo Wema 12:18; Filipitɔwo 2:1-4) Nɔ mɛɖe kpɔ mɔ ye gbɔjɔ sugbɔɔ, ele mɔ mìasɔ bubu ɖo to yi nywiɖe yí atekpɔ keŋ amɔŋje enu ci yí wɛwɛ mɛ. Nɔ mìwɛ ahan ɔ, ana mìanya enyɔ ci mìanu alo enu ci mìawa asɔ kpedo nu. (Ʒaki 1:19) Ðui mɔ yeajeshi nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo nywiɖe doji keŋ anya lé àkpedo wo nu do. Nɔ èwɛ ahan ɔ, ana woatrɔva mɛ ci gbɔ yí akɔnfɛ koɖo ŋsɛndoamuwo  pleŋ sonɔ; eyi lɔ gbɔ woatɛnŋ akpɔ vovo adodwitɔ le.—2 Korɛntitɔwo 1:3, 4; 1 Tɛsalonikitɔwo 5:11.

▸ Eta 12, mamamɛ 16

Bibla dedo esewo kudo alɔlelezanwo nu koŋ o. Lé wowanɔ alɔlele kɔnuwo do koɖo enu ciwo axɔsumɛwo nunɔ nɔ alɔletɔwo mɔ wo le wa denyi ɖekɛ le fishiasfi o. (Gɔnmɛjeje 24:67; Matie 1:24; 25:10; Luiki 14:8) Egbe ci alɔletɔ yoyu lɔwo ɖonɔ nɔ nɔnɔ le ŋkɔ nɔ Yehowa yí nyi enuvevitɔ le alɔlele hwenu. Alɔletɔ yoyu sugbɔ na wowo xomumɛtɔ koɖo wowo xlɔ veviwo nɔnɔ texwe lɔ azan lɔ gbe le egbeɖoɖo lɔ hwenu yí hamɛmɛshinshin ɖeka nanɔ Bibla mɛ nuxu. Asu koɖo ashi yoyu lɔwo yí akpɔɛ kpɔ mɔ woaɖa nu keŋ asɔ xɔ amɛwo le alɔlele lɔ godu ma. Nɔ woawɛɔ, wowoŋtɔwo yí asɔ gbeta so lé mɛdruxɔxɔ lɔ ayi do nu. (Luiki 14:28; Ʒan 2:1-11) Nɔ alɔletɔ yoyu lɔwo gbesɔ gbeta ɖe can ɔ, woɖo awɛ do ɖe nɔ toto ciwo wowa ahɛn kanfukanfu vɛ nɔ Yehowa. (Gɔnmɛjeje 2:18-24; Matie 19:5, 6) Bibla gɔnmɛɖosewo atɛnŋ akpedo wo nu woasɔ gbeta nywiwo. (1 Ʒan 2:16, 17) Nɔ alɔletɔ yoyu lɔwo ɖui mɔ woana aha sɛnŋsɛnŋ ɖe amɛwo le mɛdruxɔxɔ hwenuɔ, woɖo aɖo mɛɖewo ɖɛ nɔ woakpɔ ji nywiɖe. (Elododo Wema 20:1; Efezitɔwo 5:18) Nɔ wosɔ gbeta mɔ woaxo miziki alo awa ayeɖedaɖɛnu ɖeɔ, wo le na nɔ wana ŋtɔ́wo ahɛn kanfukanfu vɛ nɔ Yehowa. Kristotɔ alɔletɔ yoyuwo ɖo asɔ susu ɖo ekacaca ci yí le gblamɛ nɔ wowo koɖo Mawu gbesɔ kpe nɔ ci yí le wowonɔnɔwo gblamɛ ji sɔwu alɔlelezan lɔ.—Elododo Wema 18:22; nɔ àkpɔ emɔdasɛnamɛ bu ciwo ji àtɛnŋ awa doɔ, kpɔ Jutakpɔxɔ 15 octobre 2006, kpashi 18-31 (dele Ajagbe mɛ o).

▸ Eta 13, mamamɛ 18

Mìji mɔ mìazan gɔnmɛɖose ciwo yí le Mawu Nyɔ lɔ mɛ asɔ sɔnɔ gbeta nywiwo. Le kpɔwɛ mɛ, Kristotɔ ɖe su alo ashiɛ ci yí denyi Yehowa Kunuɖetɔ tɛnŋ vanu ni mɔ, yɛ le va yewoabɔ anɔ ju koɖo ye kpenawo keŋ aɖu nu le xexe lɔ zanɖuɖu ɖe hwenu. Nɔ evajɔ ahan  ɖe, lé àwɛɔ? Nɔ ayexadohwɛnamɛnu ao tɔ lɔn mɔ eɔ le yiɔ, àtɛnŋ aɖe mɛ nɔ asuo alo ashio lɔ mɔ, nɔ woavatɔ vojusɛnsɛn kɔnuwo wawa le ŋɖuɖu lɔ tɔxuɔ, yedatɛnŋ awa o. Àgbekpɔɛ kpɔ mɔ nɔ yeyi enu lɔ ɖuxu ɖe, yɛavaɖe fun nɔ mɛbuwo ma.—1 Korɛntitɔwo 8:9; 10:23, 24.

Alo ao dɔmɛga mɔ yeasɔ ŋɖe na eo le azanɖuɖu ɖe hwenu. Àgbea? Deʒan o. Enu ci yí taɖo ejikɔ asɔ enu lɔ na eo akpedo eo nu nalɔn axɔɛ abi daxɔɛ o. Ékpɔnɔ enunana lɔ mɔ yɛnyi azan lɔ ɖuɖu kpaxwe ɖea? Alo éji kpoŋ mɔ yeana nu eo keŋ asɔ dasɛ mɔ yekpɔkpɔ jijɔ do edɔ ci èwawa nu yɔa? Enyɔ cɛ hanwo koɖo buwo lele kpɔ akpedo eo nu nanya nɔ àxɔ enunana lɔ alo daxɔɛ o.

Le nɔnɔmɛ buwo mɛɔ, mɛɖe tɛnŋ na nu eo le azanɖuɖu ɖe hwenu yí anu mɔ: “Ŋnya mɔ deɖunɔ azan cɛ o, vɔ ŋji mɔ masɔ ŋcɛ na eo.” Taŋfuin mɛ lɔ ji mɔ yeana nu eo xomɛvutɔ yɔ. Ele ahan gan, susu ɖe li ci yí taɖo àbui mɔ yɛteteɛ ye xɔse kpɔ alo jikɔ ado ye domɛ nɔ yeaɖu azan lɔ yɔa? Nɔ èbu tamɛ kpɔ so enyɔ cɛ nu ɖegbɔɔ, eoŋtɔ yí asɔ gbeta mɔ yeaxɔɛ alo yedaxɔɛ o. Le gbetasɔsɔ ɖekpokpui mɛɔ, mìji mɔ mìaɖo ayexadohwɛnamɛnu nywi yí agbenɔ gbeji nɔ Yehowa.—Edɔwawawo 23:1.

▸ Eta 13, mamamɛ 22

Blaŋblaŋ ɔ, manyimanyiwo degbevanyinɔ nyɔ gangan ɖe ahan nɔ wokpɔ wo gbɔ kaba le fafamɛ o. (Matie 5:23-26) Enu ci yí ɖo anyi tajitɔ nɔ Kristotɔwo pleŋ yí nyi mɔ, woahɛn kanfukanfu vɛ nɔ Yehowa yí ana ɖekawawa akpɔtɔ anɔ hamɛ lɔ mɛ.—Ʒan 13:34, 35; 1 Korɛntitɔwo 13:4, 5.

Nɔ afisasanyɔ ɖe le Kristotɔwo gblamɛɔ, woɖo atekpɔ akpɔ gbɔ yí wodayɔ hwɛ wowonɔnɔwo le kojoɖotɔwo gbɔ o. Korɛntitɔwo ŋkɔtɔ 6:1-8 nu enukplamunyɔ ciwo apotru Pɔlu nu nɔ Kristotɔwo kudo wowoɖeɖewo kplɔkplɔ yi kojoɖoxu nu. Nɔ mìyɔ hwɛ mìwo nɔvi le kojoɖoxuɔ, dado bubu Yehowa koɖo hamɛ lɔ nu ɖeeɖe o. Le Matie 18:15-17 mɛɔ, wonu afɔ amɛtɔn ciwo Kristotɔwo ɖo aɖe keŋ  akpɔ enyɔ ganganwo shigbe mɔ eɖyixoxoamɛ alo enuficificiwawa koɖo amɛ hannɛ gbɔ. (1) Woɖo atekpɔ doŋkɔ mɔ yewoakpɔ nyɔ lɔ gbɔ le wowoɖeɖewo mɛ. (2) Nɔ wodekpɔ ta niɔ, woatɛnŋ abiɔ kpekpedonu so hamɛ lɔ mɛ tɔ ciwo yí shin le gbɔngbɔnmɛ ɖeka alo amɛve gbɔ. (3) Le yi goduɔ, woatɛnŋ asɔ enyɔ lɔ yi ɖo ŋmɛ nɔ hamɛmɛshinshinwo-ha lɔ, nɔ eʒan. Nɔ enyɔ lɔ vaɖo nɔɔ, hamɛmɛshinshin lɔwo azan Bibla gɔnmɛɖosewo keŋ atekpɔ asɔ kpedo mɛ ciwo yí enyɔ le gblamɛ nɔ nu le fafamɛ. Nɔ mɛɖewo le mɛ ciwo enyɔ lɔ kan mɛ yí gbe mɔ yewodawa do Bibla mɛ sewo jiɔ, etɛnŋ ʒan mɔ hamɛmɛshinshinwo aɖo kojoɖogbɛ.

Etɛnŋ ʒan mɔ egawo akpɔ enyɔ ɖewo gbɔ le kojoɖoxu. Etɛnŋ nyi nɔnɔgbegbe, jila ci yí ɖo acɛ axɔ evi le nɔnɔgbegbe godu, amɛjikpɔkpɔho ci woanakɔ mɛ ci woɖe nɔ wogbi ɖegbɔ, amɛhlɛnhlɛn do lixɔɖutɔwo mɛ le dɔwaxu ɖe nɔ edɔwaxuga lɔ ɖu agban keŋ yí na egawo nya alo enyɔ ciwo yí kudo cinɔnuwo mama nu. Nɔ Kristotɔ ɖe hɛn enyɔ cɛ hanci ɖe yi egawo gbɔ yí wonui le fafamɛɔ, deda le Pɔlu nyɔ lɔ ji o.

Nɔ xomɛvevenu gangan ɖe wowa shigbe mɔ wodɔn mɛɖe alo ɖevi ɖe gbɔ koɖo akpasɛnsin, je amɛ ji tamɛsɛnsɛntɔ, fi enugangan ɖe alo wu amɛ yí Kristotɔ ɖe vayi tui nɔ egawoɔ, deda le Pɔlu nyɔ lɔ ji hɛnnɛ o.

▸ Eta 14, mamamɛ 14

So keke Edɛn kpa lɔ mɛ yí Satana tekpɔ yí blebleɛ agbetɔwo. (Gɔnmɛjeje 3:1-6; Enyɔdasɛ 12:9) Énya mɔ nɔ yetɛnŋ trɔ mìwo susuɔ, yeatɛnŋ able mì mìawa enudɔndɔn. (2 Korɛntitɔwo 4:4; Ʒaki 1:14, 15) Ézannɔ ejunyɔnunu, sɛnsɛnhawo, afisasa, munumumu, sukluyiyi koɖo enu sugbɔ buwo yí sɔ kannɔfu lé ekpɔnɔ nuwo do yí na amɛwo kpɔnɔ mɔ wodenyina o.—Ʒan 14:30; 1 Ʒan 5:19.

Satana nya mɔ hwenu kankin yí kpɔtɔ nɔ ye yeasɔ ble amɛwo. Eyi na edokɔ gbla koɖo yi ŋsɛnwo pleŋ yí asɔ ble amɛ sugbɔ lé akpe ji do. Mɛ ciwo yí sɛnsɛn Yehowa koŋ yí ejijiɛ mɔ yeable. (Enyɔdasɛ 12:12) Nɔ mìdekpɔ nywiɖeɔ, Legba atrɔtrɔ susu nɔ mì vivivi. (1 Korɛntitɔwo 10:12) Le kpɔwɛ mɛ, Yehowa ji mɔ asu koɖo ashiwo anɔ ju jinjinɖe.  (Matie 19:5, 6, 9) Vɔ egbɛɔ, amɛ sugbɔ kpɔnɔ alɔlele mɔ yɛnyi enu vlɛkɛsɛ ci gɔnmɛ yewoaɖe ta le fafɛɖe. Fimu koɖo televiʒiɔn ji wana sugbɔ kannɔfu susu ŋtɔ́ hɛnnɛ. Ele mɔ mìawɛ do ɖe nɔ susu ci xexe lɔ ɖo kudo alɔlele nu ŋgbetɔ tamɛ vava nɔ mì o.

Emɔ bu ci ji Satana to yí blenɔ mì yí nyi amɛɖekishinɔnɔ nuwana ci ekannɔfu. (2 Timɔte 3:4) Nɔ mìdenya wawaɔ, mìavami bubu dodo mɛ ciwo yí Yehowa sɔ ɖo acɛtɔxuwo nu. Le kpɔwɛ mɛ, nɔviŋsu ɖe tɛnŋ vatɔ gbegbe mɔ yedagbewa do hamɛmɛshinshinwo mɔdasɛnamɛ ji o. (Ebretɔwo 12:5) Alo nɔvinyɔnu ɖe tɛnŋ vatɔ enyɔ biɔbiɔ se kudo etanyinyi toto ci Yehowa wa le xomu lɔ mɛ nu.—1 Korɛntitɔwo 11:3.

Mìɖo aɖui gligaan mɔ mìdalɔn yí Legba atrɔ susu nɔ mì o. Ewaɖeɔ, Yehowa susu yí mìji mɔ mìasran yí akpɔtɔ aɖoɖoɔ ‘jeŋkwimɛ nuwo ɖekɛ le susu mɛ.’—Kolosetɔwo 3:2; 2 Korɛntitɔwo 2:11.

▸ Eta 16, mamamɛ 9

Mì pleŋ yí jinɔ mɔ mìanɔ lanmɛsɛn mɛ yí akpɔ mìwoɖekiwo gbɔ nywiɖe lé mìakpe ji do nɔ mìvable. (Ezai 38:21; Maki 5:25, 26; Luiki 10:34) Egbɛɔ, dotowo koɖo mɛbuwo zankɔ edɔ̀dadamɔnu sugbɔ. Nɔ mìjikɔ asɔ gbeta so edɔ̀dadamɔnu ɖe ci woazan nɔ mì nuɔ, ele veviɖe mɔ mìawa do Bibla gɔnmɛɖosewo ji. Mìɖonɔ ŋwi yi ji mɔ Mawu Fyɔɖuxu lɔ ɖekɛ kpaŋ yí avada edɔ̀wo vɛ nɔ mì keŋkeŋ. Mìdeji mɔ lanmɛsɛnnyɔ mìwo tɔ axa mì keke mìavate Yehowa sɛnsɛn do akpa o.—Ezai 33:24; 1 Timɔte 4:16.

Mìɖo anɔ zanŋte yí agbe edɔ̀dadamɔnu ɖekpokpui ci yí awa shigbe mɔ gbɔngbɔnvɔnwo ŋsɛn wozan le mɛ hannɛ. (2 Ese Wema 18:10-12; Ezai 1:13) Eyi taɖo gbɔxwe mìalɔn woazan edɔ̀dadamɔnu alo cike ɖe nɔ mìɔ, ele mɔ mìanya enushianu ci yí be do godu ni koɖo susu ci ekannɔfu lé mìakpe ji do. (Elododo Wema 14:15) Mìdeɖo aŋlɔbe mɔ Satana jijiɛ mɔ, yeable mì keŋ ana mìaca ka koɖo gbɔngbɔnvɔnwo o. Nɔ ewa nɔ mì mɔ edɔ̀dadamɔnu ɖe aca ka koɖo gbɔngbɔnyɔyɔ dru hɛnnɛɔ, enunywitɔ ci mìawa yí nyi mɔ mìagbi.—1 Piɛ 5:8.

▸ Eta 16, mamamɛ 18