1, 2. Nyi mìatɛnŋ awa yí akpɔtɔ anɔ Mawu lɔnlɔn mɛɔ?

MÌ PLEŊ jinɔ mɔ ŋsɛn le nɔ mì nu yí mìanɔ lanmɛsɛn mɛ. Eyi taɖo mìtekpɔ yí ɖunɔ ŋɖuɖu nywiwo, tenɔ kanmɛ blaŋblaŋ yí gbelenɔ bu nɔ mìwoɖeki. Enu cɛwo wawa ʒan agblajeje; ele ahan gan, mìkpɔnɔ jijɔ so enu ciwo yí tonɔ so mɛ nu, eyi taɖo enu ŋtɔ́wo wawa decinɔ kɔ nɔ mì o. Vɔ ele mɔ mìanɔ lanmɛsɛn mɛ yí ŋsɛn anɔ mì nu le akpaxwe bu.

² Ci mìwa ɖaŋ wɛ yí vatɔ nu kplakpla yí jejeɛshi Yehowa can ɔ, ele mɔ mìakpɔtɔ adonɔ ŋsɛn ekacaca ci yí le gblamɛ nɔ mìwo koɖo yɛ. Ci Ʒuda do ŋsɛn Kristotɔwo mɔ, ‘míkpɔtɔ anɔ Mawu lɔnlɔn lɔ mɛɔ,’ édre lé woawɛ do nɔ wo. Énu nɔ wo mɔ: “Mí zan míwo xɔse kɔkwɛ gangan lɔ a sɔ cu míwoɖekiwo yí a lodo.” (Ʒuda 20, 21) Eyi taɖo lé mìawɛ ado ŋsɛn mìwo xɔse keŋ alo doɔ?

3-5. (a) Lé Satana aji mɔ eɔ le kpɔnɔ Yehowa sewo doɔ? (b) Lé èkpɔnɔ Yehowa sewo koɖo yi gɔnmɛɖosewo doɔ?

³ Ele veviɖe mɔ àkando ji keŋkeŋ eoŋtɔ mɔ, Yehowa mɔwo yí nyi enywitɔ. Satana ji mɔ eɔ le kpɔɛni mɔ wawa do Mawu sewo ji gbɔnnu haan. Égbeji mɔ eɔ le  xɔɛ se mɔ nɔ eoŋtɔ sɔ gbeta so enunywi koɖo enuvwin nuɔ, àkpɔ jijɔ le agbemɛ sɔwu. So keke Edɛn kpa lɔ mɛ yí eteteɛkpɔ mɔ agbetɔwo le xɔɛ se ahan. (Gɔnmɛjeje 3:1-6) Ékpɔtɔ le ji veviɖe le egbɛmɛ.

⁴ Satana nyɔ jɔa? Yehowa sewo gbɔnnu nyaoa? Oo. Sɔɛ mɔ èɖyikɔ sa le ekpa nyakpɔkpɔ ɖeka mɛ. Ci èyikɔɔ, èkpɔ wosɔ gaja gangan ɖeka xe mɔ nɔ ekpa lɔ kpaxwe ɖeka. Taŋfuin ànu mɔ: ‘Nyi yí taɖo wosɔ gaja cɛ cu mɔ lɔɔ?’ Enyɔ lɔ èbiɔkɔ eɔɖeki se vɔ yí se janŋtan ɖeka ɖe gbe le gaja lɔ godu ɖaa. Lé àvanu hɔntɔn so gaja lɔ nuɔ? Eji ajɔ eo sugbɔ mɔ gaja lɔ le nɔ yí aglɔn ta nɔ eo, nɔ janŋtan lɔ ŋgbedrɛn eo ɖu o! Yehowa gɔnmɛɖosewo le shigbe gaja lɔ hannɛ, yí Satana le shigbe janŋtan lɔ nɛ. Mawu Nyɔ lɔ nu nɔ mì mɔ: “Mí ɖu míwoɖekiwo ji, a nɔ̀ zanŋte, míwo ketɔnɔ Satan dandan shigbe janŋtan ɛnɛ, [yí] jijiɛ amɛ a drɛn.”—1 Piɛ 5:8.

⁵ Yehowa ji mɔ agbemɛ le nyɔ nɔ mì nywiɖe. Deji mɔ Satana le ble mì o. Eyi taɖo ena esewo koɖo gɔnmɛɖosewo yí asɔ glɔn ta nɔ mì nɔ mìakpɔ jijɔ. (Efezitɔwo 6:11) Ʒaki ŋwlɛ mɔ, “amɛ ci yí wo cunɔshi nɔ le wana yitɔwo mɛ ke: É nyi amɛ ci yí cunɔ ŋkuviwo do ese adodwi lɔ ci yí nanɔ vovo nu, [yí] á kpɔtɔ le mɛ . . . [yí gbewanɔ] do ji.”—Ʒaki 1:25.

6. Lé mìawɛ avakando ji mɔ emɔdasɛnamɛ Mawu tɔwo yí nyi adodwitɔɔ?

⁶ Nɔ mìwawa do Yehowa sewo jiɔ, mìwo gbe nyɔnɔ doji yí ekacaca ci yí le mìwo koɖo Yehowa gblamɛ shinnɔ yí gbesɛnnɔŋ doji. Le kpɔwɛ mɛ, mìkpɔnɔ nyɔna sugbɔ nɔ mìwa do enyɔ ci enu nɔ mì ji mɔ mìwo le donɔ gbe ɖaɖa nɔ ye mamimami. (Matie 6:5-8; 1 Tɛsalonikitɔwo 5:17) Nɔ mìwa do ese ci edo nɔ mì ji yí sinni  doju, donɔ ŋsɛn mìwonɔnɔwo, ɖenɔ kunu yí gbewanɔ enukplakpladɔ lɔ lé mìkpe ji doɔ, mìkpɔnɔ jijɔ. (Matie 28:19, 20; Galatitɔwo 6:2; Ebretɔwo 10:24, 25) Zenɛni ci mìbunɔ tamɛ kpɔ so lé enu cɛwo kpenɔdo mì nu yí mìdonɔ ŋsɛn mìwo xɔseɔ, ahanke mìkannɔdo ji sugbɔsugbɔ mɔ Yehowa mɔdasɛnamɛwo nyi adodwitɔ nɛ.

7, 8. Nyi yí akpedo mì nu mìdavɔn nɔ enu ciwo yí atɛnŋ avajɔ do mì ji le esɔmɛɔ?

⁷ Mìatɛnŋ avɔn nɔ cukaɖa ciwo yí avado mìwo xɔse kpɔ le esɔmɛ. Nɔ ewa ahan nɔ eo kpɔɔ, ɖo ŋwi Yehowa nyɔ cɛwo: “Enyɛ Yehowa yí nyi ao Mawu, enyɛ yí nyi mɛ ci yí kplakɔ nu eo nɔ anyɔ nɔ eo, mɛ ci yí kplɔkɔ eo to emɔ ci ji èɖo ato. Nɔ enyi wa àwa do anyi sewo ji ɖe! Fafa ao tɔ ale shigbe mɔ etɔsasa hannɛ, yí ao jɔjɔɛnyinyi  ale shigbe mɔ axu blablawo hannɛ.”—Ezai 48:17, 18, NWT.

⁸ Nɔ mìse tonu nɔ Yehowaɔ, fafa mìwo tɔ ale shigbe etɔsasa ci yí dexunɔ hannɛ yí mìwo jɔjɔɛnyinyi ale shigbe axu blabla ciwo yí kplɔnɔ wowonɔnɔwo do yí gbannɔ ɖaɖa ago ji hannɛ. Eyi taɖo nɔ ŋɖekpokpui vajɔjɔ do mì ji can ɔ, mìatɛnŋ anɔ gbeji nɔ Yehowa. Bibla ɖo gbe ɖɛ mɔ: “Lɔ ao susumɛ nyɔwo nɔ [Yehowa] yi Á kpɔ eo ji. [Yehowa] da lɔn yí wo a ɖu amɛ nywiwo ji gbeɖe o.”—Ehajiji Wema 55:23.

9, 10. Woashin le gbɔngbɔnmɛ gɔnmɛ ɖe?

⁹ Nɔ èdo ŋsɛn ekacaca ci yí le eo koɖo Yehowa gblamɛɔ, ànyi ‘mɛ ci yí shin.’ (Ebretɔwo 6:1, NWT) Woashin le gbɔngbɔnmɛ gɔnmɛ ɖe?

¹⁰ Denyi nɔ mìshin le xwe mɛ eyi enyi mɔ, mìnyi Kristotɔ ci yí shin le gbɔngbɔnmɛ dandandan o. Gbɔxwe mìanyi mɛ ci yí shin le gbɔngbɔnmɛɔ, mìɖo asɔ Yehowa wa mìwo Xlɔ vevitɔ yí aje agbla akpɔnɔ enuwo shigbe lé ekpɔnɔ wo do nɛ. (Ʒan 4:23) Pɔlu ŋwlɛ mɔ: “Amɛ ciwo yí kplɔnɔ agɔjeje drodrowo do le wowo gbemɛ ɔ, wo bunɔ tamɛ so enu ciwo yí wowo gɔjeje drodro jinɔ [nu]. Vɔ, amɛ ciwo yí kplɔkplɔ Gbɔngbɔn Kɔkwɛ do ɔ, wo bunɔ tamɛ so enu ciwo yí Gbɔngbɔn Kɔkwɛ dro mɔ wo le wa [nu].” (Rɔmatɔwo 8:5) Mɛ ci yí shin le gbɔngbɔnmɛ desɔ jijɔkpɔkpɔ alo ŋcilanmɛnuwo xanɔ yiɖeki o. Ewaɖeɔ, Yehowa sɛnsɛn yí nyinɔ enuvevi ni yí esɔnɔ gbeta nywiwo le agbemɛ. (Elododo Wema 27:11; hlɛn Ʒaki 1:2, 3.) Delɔn yí ŋɖe alo mɛɖe cucuini yí ewanɔ nuvwin o. Mɛ ci yí shin le gbɔngbɔnmɛ jeshi enunywi yí eɖuini koŋ yí wɛni.

11, 12. (a) Enyɔ ci Pɔlu nu so “evototo ci yí le gblamɛ nɔ enywi koɖo evwin” ci ele mɔ Kristotɔwo ajeshi nuɔ? (b) Lé woatɛnŋ asɔ agbla ci mɛɖe aje gbɔxwe anyi kanmɛtetɔ bibi sɔ koɖo ci yí mɛɖe aje gbɔxwe anyi Kristotɔ ci yí shin le gbɔngbɔnmɛ doɔ?

 ¹¹ Eʒan agblajeje gbɔxwe woashin le gbɔngbɔnmɛ. Apotru Pɔlu ŋwlɛ mɔ: “Ŋɖuɖu ci yí sɛnŋ li nɔ amɛ ciwo yí to le vifin mɛ. Ŋɖuɖu sɛnŋ lɔ li nɔ amɛ ciwo yí shin le gbɔngbɔn mɛ. Amɛ hunnɔwo nya evototo ci yí le gblamɛ nɔ enywi koɖo evwin toto wana [alo ekplaxɔxɔ] wowotɔwo koɖo susu wowoŋtɔwo tɔwo mɛ.” (Ebretɔwo 5:14) Enyɔgbe “ekplaxɔxɔ” tɛnŋ hɛn susu yi lé kanmɛtetɔ ɖe nanɔ kpla yiɖeki do ji nɔ mì.

¹² Nɔ mìkpɔ enu ci yí kanmɛtetɔ bibi ɖe wakɔɔ, mìnyanɔ mɔ de gamɛ hwɛɖe ezan yí sɔ kplɛ o. Wodeji enyi kanmɛtetɔ o. Nɔ woji vifin ɖeɔ, denyanɔ lé azan yi lɔ koɖo yi fɔwo do teŋ o. Vɔ le yiyimɛɔ, ékplanɔ lé ale enuwo do yí tɔnɔ enuwo lele keŋ azɔn zɔnlin. Nɔ ékplakɔ kanmɛtete viviviɔ, átɛnŋ avanyi kanmɛtetɔ bibi. Ahanke eʒan agblajeje koɖo gamɛ gbɔxwe mìavanyi Kristotɔ ciwo yí shin le gbɔngbɔnmɛ nɛ.

13. Nyi yí akpedo mì nu mìakpla lé mìawɛ abunɔ tamɛ kpɔ shigbe Yehowa nɛɔ?

¹³ Le wema cɛ mɛɔ, mìgbeje lé mìawɛ abunɔ nuwo kpɔ shigbe Yehowa nɛ yí akpɔnɔ nuwo shigbe lé ekpɔnɔ wo do nɛ. Mìgbekpla lé mìawɛ akpɔ jijɔ do Yehowa sewo nu yí alɔn wo. Nɔ mìsɔkɔ gbetawoɔ, mìbiɔnɔ mìwoɖekiwo se mɔ: ‘Bibla mɛ se alo gɔnmɛɖose ciwo ji nawa do le nɔnɔmɛ cɛ mɛɔ? Lé natɛnŋ awa do wo ji doɔ? Nyi Yehowa aji mɔ nyɛ le waɔ?’—Hlɛn Elododo Wema 3:5, 6; Ʒaki 1:5.

14. Nyi mìɖo awa asɔ do ŋsɛn mìwo xɔseɔ?

¹⁴ Mìdami ŋsɛn dodo xɔse ci mìɖo do Yehowa nu gbeɖe o. Shigbe lé ŋɖuɖu nywiwo ɖuɖu na mìnɔnɔ  lanmɛsɛn mɛ yí gbeɖonɔ ŋsɛn nɛɔ, ahanke enukplakpla so Yehowa nu kpenɔdo mì nu yí mìdonɔ ŋsɛn mìwo xɔse nɛ. Ci mìtɔ Bibla kplakplaɔ, mìkpla nu so nyɔnɔnwi vevi ciwo yí kudo Yehowa koɖo yi mɔwo nu. Vɔ ci hwenuwo vayikɔɔ, ele mɔ mìamɔŋje enu ciwo yí cito mɛ. Enyɔ cɛ yí Pɔlu jikɔ anu ci eŋwlɛ mɔ: ‘Ŋɖuɖu sɛnŋ li nɔ amɛ ciwo yí to le vifin mɛ.’ Nɔ mìwawa do enu ciwo yí mìkplakpla jiɔ, mìanyi ŋɖɛnyatɔwo. Bibla nu nɔ mì mɔ: “Ŋɖɛnyanya yí nyi enuvevitɔ.”—Elododo Wema 4:5-7, NWT; 1 Piɛ 2:2.

15. Nyi yí taɖo ele veviɖe sugbɔ mɔ mìalɔn Yehowa koɖo mìwo nɔviwoɔ?

¹⁵ Mɛɖe atɛnŋ ale lanmɛsɛn mɛ yí ŋsɛn ale nu, vɔ gbɔxwe akpɔtɔ ale ahan ɔ, énya mɔ yeɖo akpɔtɔ alenɔ bu nɔ yeɖeki nywiɖe. Ahanke mɛ ci yí shin le gbɔngbɔnmɛ nya mɔ, yeɖo adonɔ gbla veviɖe nɔ ekacaca ci yí le ye koɖo Yehowa gblamɛ akpɔtɔ asɛnsɛnŋ doji nɛ. Pɔlu ɖo ŋwi nɔ mì mɔ: “Míwoŋtɔwo mí glo míwoɖekiwo kpɔ yí a kpɔ mɔ mí le xɔse lɔ mɛ ma. Mí a do míwoɖekiwo kpɔ.” (2 Korɛntitɔwo 13:5) Vɔ mìʒan nubu sɔwu xɔse sɛnŋ ɖekɛ ɖoɖo. Lɔnlɔn ci mìɖo nɔ Yehowa koɖo mìwo nɔviwo ɖo ashinkɔ doji. Pɔlu nu mɔ: “Nɔ ŋ jeshi . . . ŋununyanyawo pleŋ, alo nɔ ŋ ɖo xɔse ci yí a te etowo swi [yí] lɔnlɔn de le ŋ mɛ ɔ, ŋ de nyi enu ɖekpokpwi o.”—1 Korɛntitɔwo 13:1-3.

16. Lé Satana aji mɔ mìwo le kpɔ nuwo doɔ?

¹⁶ Satana ji mɔ mìwo le xɔɛ se mɔ mìdatɛnŋ anyi amɛ nywi keke Yehowa akpɔ jijɔ do mì nu gbeɖe o. Éji mɔ lanmɛ le gblè nɔ mì nɔ mìakpɔɛ mɔ ɖewaxu degbeli nɔ mìwo cukaɖawo o. Deji mɔ mìwo le kando  mìwo nɔvi Kristotɔwo ji o, yí deji hɛnnɛ mɔ mìwo le kpɔ jijɔ o. (Efezitɔwo 2:2) Satana nya mɔ susu masɔgbe ɖoɖo atɛnŋ awa nu koɖo mì yí adɔ ekacaca ci yí le gblamɛ nɔ mìwo koɖo Yehowa adahɛn. Vɔ Yehowa na ŋɖeka mì ci yí akpedo mì nu mìaɖu susu masɔgbewo ji. Enu lɔ yí nyi emɔkpɔkpɔ.

17. Nyi yí taɖo emɔkpɔkpɔ le veviɖeɔ?

¹⁷ Le 1 Tɛsalonikitɔwo 5:8 mɛɔ, Bibla sɔ mìwo mɔkpɔkpɔ lɔ sɔ koɖo egakuku ci yí glɔnnɔ ta nɔ sɔja nɔ éyi ahwa. Eyɔɛ mɔ “hwlɛngan mɔkpɔkpɔ.” Kankando Yehowa gbeɖuwo ji atɛnŋ aglɔn ta nɔ mìwo susu yí akpedo mì nu mìaɖu susu masɔgbewo ji.

18, 19. Lé emɔkpɔkpɔ ci Yesu ɖo do ŋsɛn yi doɔ?

¹⁸ Emɔkpɔkpɔ ci Yesu ɖo do ŋsɛn yi. Le ezan kpɛtɛkpɛtɛ mɛ nɔ yi gbenɔnɔ le nyigban jiɔ, édo ji yí to cukaɖa vovovo ciwo yí kplɔ nɔnɔ do mɛ. Yi xlɔ vevi sɛ. Ebu nu mɔ yedejeshi ɖɛ hɛnnɛ o. Ebuwo so gbeɖi ɖɛ yí shi. Yiŋtɔ  jumɛtɔwo fɔn gu do nu yí mɔ wo le tre fun ni keke aku. Nyi yí kpedo nu edo ji yí to nɔnɔmɛ sɛnŋsɛnŋ cɛwo mɛɔ? Yesu “kpefun le [efuntrenamɛci nu] . . . sɔ kudo jijɔkpɔkpɔ ci yí Mawu sɔ daɖo ŋkɔ ni ŋci. [Eyi] É le anyinɔ̀nɔ le ɖushimɛ nɔ Mawu fyɔʒinkpin.”—Ebretɔwo 12:2.

¹⁹ Yesu nya mɔ nɔ yenɔ gbejiɔ, yeahɛn kanfukanfu vɛ nɔ ye Daye yí adasɛ mɔ Satana nyi ŋsukantɔ. Emɔkpɔkpɔ cɛ na ekpɔ jijɔ sugbɔ. Yesu gbenya mɔ dajinjin o, yeatrɔ yi ye Daye ci yí le jeŋkwimɛ gbɔ. Emɔkpɔkpɔ cɛ kpedo nu yí edo ji. Shigbe Yesu hannɛɔ, mìɖo asɔ mìwo susuwo keŋkeŋ ɖo mìwo mɔkpɔkpɔ lɔ ji. Ecɛ akpedo mì nu mìado ji nɔ ŋɖekpokpui jɔkɔ can.

20. Nyi yí atɛnŋ akpedo eo nu naɖo susu nywiɔ?

²⁰ Yehowa kpɔkɔ ao xɔse koɖo ao jidodo. (Ezai 30:18; hlɛn Malashi 3:10.) Éɖo gbe ɖɛ mɔ yeana “eo enu ci yí e dro.” (Ehajiji Wema 37:4) Eyi taɖo kpɔtɔ asɔ susu ɖo ao  mɔkpɔkpɔ lɔ ji. Satana ji mɔ emɔkpɔkpɔ le bu do eo yí nabui mɔ Yehowa gbeɖuwo davamɛ gbeɖe o. Vɔ ŋgbelɔn nɔ susu vɔnwo aɖu eo ji o! Nɔ èkpɔ mɔ ao mɔkpɔkpɔ lɔ degbesɛnkɔŋ ɔ, biɔ Yehowa nɔ akpedo eo nu. Ðo ŋwi enyɔ cɛ ciwo yí le Filipitɔwo 4:6, 7 mɛ: “Ejika ŋgbe so mí do enu ɖekpokpwi nu o; vɔ le enuwo pleŋ mɛ ɔ, mí dasɛ enu ciwo pleŋ yí ʒan mí nɔ Mawu toto kwifanwo, kukuɖeɖewo koɖo akpedodowo mɛ. Eyi, fafa Mawu tɔ, ci mɛ agbetɔ da tɛnŋ mɔŋje o, a lé míwo jiwo koɖo míwo susuwo dote, le Yesu Kristo mɛ.”

21, 22. (a) Lé Yehowa ji mɔ nyigban lɔ avanɔ doɔ? (b) Nyi èsɔ gbeta mɔ yeawaɔ?

²¹ Jinɔ gamɛ yí abunɔ tamɛ kpɔ blaŋblaŋ so enunywi dojijɔnɔamɛ ciwo yí le te kpɔ mì le esɔmɛ nu. Sabaɖe yɛɔ, amɛshiamɛ asɛn Yehowa. (Enyɔdasɛ 7:9, 14) Kpɔ lé agbe lɔ anɔ do le xexe yoyu lɔ mɛ le susumɛ ɖa. Anyɔ wu ŋɖekpokpui ci mìatɛnŋ adrɔ kpɔ! Satana, yi gbɔngbɔnvɔnwo koɖo amɛvwinwo pleŋ agu sesese. Dagbeble o yí daku hɛnnɛ o. Ewaɖeɔ, àfɔnnɔ le ŋsɛn mɛ ŋkeke ɖeshiaɖe yí agbekpɔnɔ jijɔ do agbe ci èle nu. Amɛshiamɛ awa dɔ doju yí adra nyigban lɔ do atrɔ paradiso. Mì pleŋ akpɔ ŋɖuɖu nywiwo aɖunɔ yí agbele vofamɛ tɔxuwo. Amɛwo dagbewanɔ tamɛsɛnnu alo anyi xomɛvetɔwo o, vɔ woawanɔ xomɛvu ŋtɔŋtɔ nɔ wowonɔnɔwo. Le vɔvɔnuɔ, mɛ ciwo pleŋ yí le nyigban lɔ ji akpɔ “vovo koɖo kanfukanfu ciwo yí nyi Mawu viwotɔ.”—Rɔmatɔwo 8:21.

²² Yehowa ji mɔ eɔ le sɔ ye wa ao Xlɔ vevitɔ. Eyi taɖo wa enu ciwo pleŋ ji àtɛnŋ akpe keŋ ase tonu nɔ Yehowa yí ateteɛ gogui gbeɖeka duu. Ɛɛ, le vamɛ mɔ mì pleŋ akpɔtɔ anɔ Mawu lɔnlɔn lɔ mɛ keke asɔyi mavɔmavɔ!—Ʒuda 21.