1. Le ezan ci yí doŋkɔ nɔ Yesu ku mɛ ɖe, nyi yí xɛɔ?

EZAN ci yí doŋkɔ nɔ gbecigbe Yesu aku mɛ yɔ. Énya mɔ yejikɔ aso gbeɖe ye nukplaviwo ɖɛ, yí ebukɔ esɔmɛ wowo tɔ kpɔ yí xa. Énu nɔ wo mɔ: ‘Mídenyi xexe lɔ tɔ o.’ (Ʒan 15:19) Le yi goduɔ, évado gbe ɖaɖa nɔ Dalɔ do ta nɔ wo. Émɔ: “Wo de nyi xexe lɔ tɔ o, shigbe le Ŋ de nyi xexe lɔ tɔ do ɛnɛ.” (Ʒan 17:15, 16) Yesu nyɔ lɔ gɔnmɛ ɖe?

2. Nyi “xexe lɔ” ci nu Yesu xo nuxu so nyiɔ?

² Le lɛɔ, mɛ ciwo ji enyɔgbe “xexe lɔ” hɛn susu yi nyi mɛ ciwo yí dejeshi Mawu ɖɛ o yí Satana kpakpa cɛ do wo ji. (Ʒan 14:30; Efezitɔwo 2:2; Ʒaki 4:4; 1 Ʒan 5:19) Lé mìawɛ yí ‘mìdanyi xexe lɔ tɔɔ’? Le eta cɛ mɛɔ, mìagbeje emɔ vovovo ciwo ji mìato awɛ: Mìakpɔtɔ anɔ gbeji nɔ Mawu Fyɔɖuxu lɔ yí mìdanɔ akpa ɖekɛ ji o, ci gɔnmɛ yí nyi mɔ mìdado nu politiki alo ejunyɔwo mɛ o. Mìgbenɔ xexe lɔ gbɔngbɔn. Mìdonɔ nuwo yí dranɔdo le dredrenu, mìgbeɖonɔ susu ci yí sɔgbe do eho nu. Mìsɔnɔ ahwawanu ciwo pleŋ Mawu na mì tenɔ do hɛnnɛ.—Kpɔ enumɛɖeɖe buwo 16.

3. Lé Yesu kpɔ ejunyɔnunu doɔ?

³ Hwenu Yesu le nyigban jiɔ, ékpɔ mɔ cukaɖa sugbɔ  le amɛwo ji yí agbe lɔ defafa do wo o. Wowo nu ku lanmɛ ni nyɔnɔnwitɔ yí eji mɔ yeakpedo wo nu. Étrɔ politiki ŋkɔnɔtɔ ɖea? Oo. Énya mɔ, enu ŋtɔŋtɔ ci amɛwo ʒan yí nyi Mawu Fyɔɖuxu lɔ alo Mawu cɛkpakpa. Yesu yí avanyi Efyɔ nɔ Fyɔɖuxu ŋtɔ́, eyi taɖo Fyɔɖuxu lɔ yí nyi enuvevitɔ ci nu eɖe kunu so. (Daniɛli 7:13, 14; Luiki 4:43; 17:20, 21) Yesu dedo nu politiki alo ejunyɔwo mɛ o yí denɔ akpa ɖe ji le hweɖekpokpuinu o. Hwenu ele ŋkɔ nɔ Rɔma Cɛkpatɔ Pɔnsi Pilatiɔ, énu mɔ: “Anyi fyɔɖuɖu de le xexe cɛ mɛ o.” (Ʒan 18:36) Yesu nukplaviwo can denɔ akpa ɖe ji o. Wema ci yí nyi On the Road to Civilization nu mɔ, Kristotɔ ŋkɔtɔwo “delɔn mɔ yewoawa politikidɔ ɖekpokpui o.” Egbɛɔ, ahan enyi nɔ Kristotɔ adodwiwo can nɛ. Mìsɔ egbejinɔnɔ nɔnɔ godu nɔ Mawu Fyɔɖuxu lɔ yí mìdenɔnɔ akpa ɖe ji le xexe cɛ politikinyɔwo mɛ o.—Matie 24:14.

4. Lé Kristotɔ adodwiwo nɔnɔ godu nɔ Mawu Fyɔɖuxu lɔ doɔ?

⁴ Ejufɔsɔɖotetɔwo nɔnɔ dumɛ nɔ wowo jumɛ cɛkpakpa le ejugodu, eyi taɖo wodedonɔ nu eju ci mɛ wole nyɔwo mɛ o. Ahanke ci amɛshiaminɔwo kpɔkɔ emɔ mɔ yewoaɖu fyɔ koɖo Kristo le jeŋkwimɛɔ, wole shigbe ejufɔsɔɖotetɔwo nɛ. Pɔlu ŋwlɛ nu ɖaɖa Kristotɔ amɛshiaminɔwo mɔ: “Mì nyi amɛdɔdɔ ciwo yí le edɔ wakɔ do Kristo tɔxu.” (2 Korɛntitɔwo 5:20) Amɛshiaminɔwo nyi afɔsɔɖotetɔwo nɔ Mawu cɛkpakpa lɔ. Wodedonɔ nu xexe cɛ mɛ politiki koɖo yi cɛkpakpa nyɔwo mɛ o. (Filipitɔwo 3:20) Vɔ amɛshiaminɔwo kpekpeɛdo amɛ miliɔn nɛniɖe nu yí wokplakpla nu so Mawu cɛkpakpa lɔ nu. “Lɛngbɔ bu”  mɛ tɔ ciwo yí kpɔkɔ emɔ mɔ, yewoanɔ agbe tɛgbɛɛ le Mawu xexe yoyu lɔ mɛ kpenɔdo amɛshiaminɔwo nu. Wowo can denɔnɔ akpa ɖe ji le ejunyɔwo mɛ o. (Ʒan 10:16; Matie 25:31-40) Eze petii mɔ, Kristotɔ adodwi ɖekpokpui dado nu xexe cɛ mɛ politikinyɔwo mɛ o.—Hlɛn Ezai 2:2-4.

5. Susu ɖeka ci yí taɖo Kristotɔ adodwiwo dewanɔ ahwaɔ?

⁵ Kristotɔ adodwiwo kpɔnɔ wowo kpena xɔsetɔwo shigbe wowo xomumɛtɔwo nɛ yí wanɔ ɖeka koɖo wo nɔ woso eju alo akɔta ɖekpokpui mɛ can. (1 Korɛntitɔwo 1:10) Eyi taɖo nɔ mìyi ahwaɔ, anyi mìyi ahwa wagbe koɖo mìwo xomumɛtɔ ciwo yí nyi mìwo kpena  xɔsetɔwo. Vɔ Yesu trɔgbɔ nu nɔ mì mɔ mìɖo alɔn wo. (Ʒan 13:34, 35; 1 Ʒan 3:10-12) Gbesɔwu hunnɔɔ, Yesu nu nɔ yi nukplaviwo mɔ wo le lɔn wowo ketɔnɔwo hɛnnɛ.—Matie 5:44; 26:52.

6. Lé mɛ ciwo yí sɔ wowoɖekiwo na Yehowa yí sinni kpɔnɔ acɛkpakpawo doɔ?

⁶ Ci mìnyi Kristotɔwo yí mìdenɔnɔ akpa ɖe ji can ɔ, mìdonɔ gbla keŋ yí nyinɔ jumɛvi nywiwo. Le kpɔwɛ mɛ, mìwanɔ do jumɛ sewo ji yí gbenanɔ taga yí sɔ danasɛ mɔ mìnana bubu acɛkpakpawo. Vɔ mìtekpɔ yí sɔ “Mawu nuwo [jonɔ] nɔ Mawu hɛnnɛ” hweshiahwenu. (Maki 12:17; Rɔmatɔwo 13:1-7; 1 Korɛntitɔwo 6:19, 20) “Mawu nu” lɔ ɖewo yí nyi lɔnlɔn ci mìɖo ni, tonu ci mìsenɔ ni koɖo sɛnsɛn ci mìsinni. Mìalɔn faa mɔ mìaku sɔwu mɔ mìagbe tonu sese nɔ Yehowa.—Luiki 4:8; 10:27; hlɛn Edɔwawawo 5:29; Rɔmatɔwo 14:8.

7, 8. Nyi yí nyi “xexe cɛ mɛ gbɔngbɔn” lɔɔ, yí lé ewanɔ dɔ do amɛwo ji doɔ?

⁷ Azɔgenɔnɔ nɔ Satana xexe lɔ gɔnmɛ yí nyi mɔ, mìdalɔn nɔ “xexe cɛ mɛ gbɔngbɔn” awa dɔ do mì ji o. Gbɔngbɔn ŋtɔ́ nyi tamɛbubu koɖo enuwana ciwo yí so Satana gbɔ yí wanɔ dɔ do mɛ ciwo yí desɛnnɔ Yehowa ji. Vɔ Kristotɔwo gbenɔ adɛn ŋtɔ́wo. Pɔlu nu mɔ, “mìwo de xɔ xexe cɛ mɛ gbɔngbɔn o. Mì xɔ Gbɔngbɔn ci yí so Mawu gbɔ.”—1 Korɛntitɔwo 2:12; Efezitɔwo 2:2, 3; kpɔ enumɛɖeɖe buwo 17.

⁸ Xexe lɔ gbɔngbɔn na amɛwo nyinɔ wowoɖekɛtɔjitɔwo, egoyitɔwo koɖo egufɔntɔwo. Ena wobuini mɔ  yewodeɖo aɖo to Mawu o. Satana ji mɔ, amɛwo ŋgbebu tamɛ kpɔ so alɔzu ciwo yí ato so wowo nuwanawo mɛ nu o keŋ awanɔ ŋɖekpokpui ci yí dro wo. Éji mɔ amɛwo le xɔɛ se mɔ “droamu ŋcilantɔ koɖo droamu ŋkuviwotɔ” yí nyi enuvevitɔ le agbemɛ. (1 Ʒan 2:16; 1 Timɔte 6:9, 10) Legba jejeɛ agbla sɛnsinɖe mɔ yeable mìwo, Yehowa sɛntɔwo yí atrɔ mì tomɛ nɔ mìatɔ tamɛ bubu shigbe ye hannɛ.—Ʒan 8:44; Edɔwawawo 13:10; 1 Ʒan 3:8.

9. Lé xexe lɔ gbɔngbɔn atɛnŋ awa dɔ do mì ji doɔ?

⁹ Xexe lɔ gbɔngbɔn trɔdo mì shigbe lé aya ci mìgbɔnnɔ trɔdo mì hannɛ. Nɔ mìdedo gbla sɛnsinɖe yí gbe gbɔngbɔn ŋtɔ́ɔ, awa dɔ do mì ji. (Hlɛn Elododo Wema 4:23.) Atɛnŋ atɔ dɔwawa do mì ji le enuwana ciwo mɛ mìbui mɔ afɔku dele o mɛ. Le kpɔwɛ mɛ, mìatɛnŋ agbe mìwoɖekiwo ɖɛ yí mɛ ciwo yí desɛnnɔ Yehowa tamɛbubu koɖo nuwanawo avawawa dɔ do mì ji. (Elododo Wema 13:20; 1 Korɛntitɔwo 15:33) Alo ŋɖewo shigbe mɔ mamaɖeɖenuwo kpɔkpɔ, xɔse gbegbe alo kanmɛtete wana ciwo mɛ wowanɔ hwlɛn le sugbɔ hannɛ atɛnŋ avawa dɔ do mì ji.—Kpɔ enumɛɖeɖe buwo 18.

10. Lé mìawɛ aɖu xexe lɔ gbɔngbɔn jiɔ?

¹⁰ Ci ele ahan ɖe, lé mìawɛ nɔ xexe lɔ gbɔngbɔn ŋgbewa dɔ do mì jiɔ? Ele mɔ mìakpɔtɔ anɔ Yehowa gbɔ yí ana nɔ yi nunya akplɔ mì. Mìɖo adonɔ gbe ɖaɖa gashiagamɛ yí abiɔnɔ yi gbɔngbɔn kɔkɔɛ lɔ keŋ awanɔ sugbɔ le sumɔsumɔdɔ ci mìwakɔ ni mɛ. Yehowa yí nyi Mɛ ci yí ɖo ŋsɛn wu nuwo pleŋ le xexegbɛ lɔ mɛ. Mìkando ji mɔ yɛatɛnŋ akpedo mì nu mìaɖu xexe lɔ gbɔngbɔn ji.—1 Ʒan 4:4.

11. Lé xexe lɔ gbɔngbɔn na amɛwo donɔ nu doɔ?

¹¹ Mìtonɔ enudodo koɖo dradrado mìwo tɔwo ji yí danasɛ mɔ, mìdenyi xexe lɔ tɔ o. Amɛ sugbɔ le xexeɛ mɛ donɔ enu ciwo yí dɔnnɔ amɛwo susu va wo ji koɖo enu ciwo yí fɔnnɔ gbɔdɔndɔn susuwo do mɛbuwo mɛ. Wogbedonɔ enu ciwo yí danasɛ egufɔnfɔn gbɔngbɔn alo lé eho le wo shi do. Mɛɖewo desɔnɔ ɖe le wowo dradrado ji o. Wodonɔ ŋɖewo kpoŋ,  alo donɔ nu xoɖyixoɖyiwo. Mìdatɛnŋ asran enuwana cɛwo le mìwo nudodo koɖo mìwo dradrado mɛ o.

12, 13. Gɔnmɛɖose ciwo yí akpedo mì nu mìasɔ gbeta so enu ci mìado nuɔ?

¹² Ci mìnyi Yehowa sɛntɔwoɔ, mìjinɔ gashiagamɛ mɔ mìadonɔ enu ciwo yí amɛ́, akɔ, anya kpɔkpɔ yí agbesɔgbe koɖo fini mìyikɔ. Mìdonɔ nuwo “le bubu koɖo susu nywi mɛ” keŋ asɔ dasɛ mɔ ‘mìvɔnnɔ nɔ Mawu.’—1 Timɔte 2:9, 10; Ʒuda 21.

¹³ Dradrado mìwo tɔ atɛnŋ awa dɔ do lé amɛwo kpɔnɔ Yehowa koɖo yi mɛwo do ji. Mìji mɔ mìawa nuwo “pleŋ sɔ ɖaɖa Mawu kanfukanfu mɛ.” (1 Korɛntitɔwo 10:31) Enuwawa le dredrenu biɔ mɔ, woado bubu seselelanmɛ koɖo susu mɛbuwo tɔwo nu. Eyi taɖo nɔ mìcankɔ enu ciwo mìado alo jikɔ asɔ gbeta so lé mìadrado do nuɔ, mìaɖo ŋwi mɔ yɛatɛnŋ awa dɔ do mɛbuwo ji.—1 Korɛntitɔwo 4:9; 2 Korɛntitɔwo 6:3, 4; 7:1.

14. Nyiwo nu mìabu tamɛ kpɔ so, nɔ mìdradrado nɔ Kristotɔwo bɔbɔwo alo kunuɖegbeɔ?

¹⁴ Lé mìdranɔdo do nɔ mìyikɔ bɔbɔwo alo kunuɖegbeɔ? Mìdɔnnɔ susu va mìwoɖekiwo ji sugbɔa? Enu ciwo mìdo ɖenɔ fun nɔ amɛwoa? Mìkpɔɛni mɔ mìwoŋtɔwo nyɔ yí dradrado mìwo tɔ nyi yí dekan mɛɖea? (Filipitɔwo 4:5; 1 Piɛ 5:6) Nyɔnɔnwi enyi mɔ mìjinɔ mɔ mìanya kpɔkpɔ, vɔ enu ciwo teŋ yí ana mìanya kpɔkpɔ yí nyi adɛn nywi ciwo mìwo Kristotɔwo ɖonɔ. Adɛn ŋtɔ́wo Yehowa kpɔnɔ nɔ éle ŋkuvi do mì nu nɛ. Wodanasɛ mɛ ci mìnyi le jimɛ, “acɔ ejimɛtɔ . . . Acɔ huntɔ yí xɔnɔ afi le ŋmɛ nɔ Mawu nɛ.”—1 Piɛ 3:3, 4.

15. Nyi yí taɖo Yehowa denu enu ciwo mìɖo ado koɖo lé mìɖo adrado do pɛpɛpɛ nɔ mìɔ?

 ¹⁵ Yehowa dena ese sugbɔ mì kudo enu ci mìɖo ado alo ci mìdeɖo ado nu o. Vɔ éna Bibla gɔnmɛɖesewo mì nɔ woatɛnŋ akpedo mì nu mìawa cancan nywiwo. (Ebretɔwo 5:14) Éji mɔ lɔnlɔn ci mìɖo nɔ ye koɖo ci mìɖo nɔ mìwo kpenawo le cucunɔ mì le gbeta gangan alo gbeta hwɛhwɛwo sɔsɔ mɛ. (Hlɛn Maki 12:30, 31.) Le xexeɛ pleŋ mɛɔ, Yehowa mɛwo donɔ nu vovovo sɔgbe koɖo akɔta koɖo edro mɛɖekaɖeka tɔ. Enu vovovo dodo ahan nyanɔ kpɔkpɔ yí gbedonɔ jijɔ nɔ amɛ.

16. Lé susu ci xexe lɔ ɖonɔ do eho nu to akpo nɔ enu ci Yesu kpla mì doɔ? Enyɔ ciwo ele mɔ mìabiɔnɔ mìwoɖekiwo seɔ?

¹⁶ Satana ji mɔ amɛwo le buini mɔ eho koɖo dɔkunuwo yí ana yewoakpɔ jijɔ, vɔ Yehowa sɛntɔwo nya mɔ ŋsu yɔ. Mìkando Yesu nyɔ cɛwo ji. Énu mɔ: “Nɔ [enu sugbɔ le amɛ] shi can ɔ, agbe agbetɔvitɔ de sonɔ enu ciwo yí é ɖo ji o.” (Luiki 12:15) Eho datɛnŋ ana mìakpɔ jijɔ ŋtɔŋtɔ o. Datɛnŋ ana exlɔ adodwi, fafa susumɛ tɔ ŋtɔŋtɔ alo agbe mavɔ mì o. Le nyɔnɔnwi mɛɔ, mìʒan ŋcilanmɛnu ɖewo yí jinɔ mɔ mìakpɔ jijɔ le agbemɛ. Vɔ Yesu kpla mì mɔ nɔ mìnyi xlɔ koɖo Mawu yí Mawu sɛnsɛn nyi enuvevitɔ nɔ mì le agbemɛɔ, mìakpɔnɔ jijɔ. (Matie 5:3; 6:22) Biɔ eoɖeki se mɔ: ‘Susu ci xexe lɔ ɖo do eho nu wanɔ dɔ do ŋjia? Eho nu yí ŋbunɔ tamɛ kpɔ so alo xonɔ nuxu so gashiagamɛa?’—Luiki 6:45; 21:34-36; 2 Ʒan 6.

17. Lé ao gbe anyɔ doji do nɔ ègbe susu ci xexeɛ ɖo kudo eho nuɔ?

¹⁷ Nɔ mìwo susu le Yehowa sɛnsɛn ji yí mìgbe susu ci xexeɛ ɖo kudo eho nuɔ, agbemɛ anyɔ nɔ mì. (Matie 11:29, 30) Mìakpɔnɔ jijɔ yí fafa anɔnɔ mìwo susu koɖo mìwo jiwo mɛ. (Matie 6:31, 32; Rɔmatɔwo 15:13) Ŋcilanmɛnuwo dagbena mìaxanɔ sugbɔ le mìwoɖekiwo mɛ o. (Hlɛn 1 Timɔte 6:9, 10.) Mìakpɔnɔ jijɔ nɔ mìnanɔ nu amɛwo. (Edɔwawawo 20:35) Mìwo gbenɔnɔ ana mìakpɔ vovo doji anɔnɔ ju koɖo mɛ ciwo yí mìlɔn. Ecɛ atɛnŋ ana mìadɔnnɔ alɔn nywiɖe.—Ŋununyatɔ 5:12.

18. Nyi Satana jikɔ mɔ yeawa koɖo mìɔ?

¹⁸ Satana ji mɔ yeaso ekacaca ci yí le mìwo koɖo  Yehowa gblamɛ, eyi taɖo mìɖo awa ŋɖekpokpui ci ji mìkpe keŋ asɔ glɔn ta nɔ ekacaca lɔ. Mìwakɔ ahwa kpe “gbɔngbɔn vwin ŋsɛn[wo].” (Efezitɔwo 6:12) Satana koɖo yi gbɔngbɔnvɔnwo dejinɔ mɔ mìwo le kpɔ jijɔ alo anɔ agbe tɛgbɛɛ o. (1 Piɛ 5:8) Ketɔnɔ sɛnŋ cɛwo wakɔ ahwa kpe mì, vɔ le Yehowa kpekpedonu mɛɔ, mìatɛnŋ aɖu ahwa lɔ ji!

19. Lé Efezitɔwo 6:14-18 dre Kristotɔwo ‘hwawanu lɔwo pleŋ’ doɔ?

¹⁹ Le blemaɔ, sɔjawo donɔ ahwawanuwo keŋ yí sɔ glɔnnɔ ta nɔ wowoɖekiwo le ahwagbemɛ. Ahanke mìɖo ado ‘ahwawanu ciwo pleŋ’ Yehowa na mì nɛ. (Efezitɔwo 6:13) Woaglɔn ta nɔ mì. Efezitɔwo 6:14-18 xo nuxu so ahwawanu cɛwo nu. Enu mɔ: “Mí jete koɖo ŋsɛn [yí] a sɔ enyɔnɔnwi sɔ bla alin mɛ nɔ míwoɖeki. Mí a gbe sɔ enujɔjɔɛ wawa a sɔ cɔn akɔn. Mí gbedɔn a nu Eŋɛnywi lɔ ci yí hɛn fafa va, a sɔ wa afɔkpawo do afɔwo. Mí sɔ xɔse a sɔ wa akpoxɔnu ci mí a tɛnŋ a sɔ cì Enuvwinwatɔ hwanzojejewo. Mí xɔgbe a sɔ hwlɛngan wa ega kuku, [yí] a zan Mawu Nyɔ yí a sɔ wa ahwawawi ɖaɖa ci yí Gbɔngbɔn Kɔkwɛ na mí. Mí fankwi le Gbɔngbɔn Kɔkwɛ mɛ hwe ɖekpokpwi nu. Mí blibɔblibɔ, [yí] a wa kwifan hamɛhamɛ.”

20. Nyi mìɖo awa keŋ nɔ Mawu “hwawanuwo pleŋ” akpedo mì nuɔ?

²⁰ Nɔ sɔja ɖe ŋlɔbe yi hwawanu ɖe, yí akpaxwe ɖe ci dandanŋgbe niɔ, akpaxwe ŋtɔ́ yí ketɔnɔwo ada nu do ni nɛ. Nɔ mìji mɔ mìwo “hwawanuwo pleŋ” le glɔn ta nɔ mìɔ, mìdaŋlɔbe ɖeka kpeti le wo mɛ o. Ele mɔ mìadonɔ ahwawanu lɔwo pleŋ hweshiahwenu yí agbena woanɔnɔ nywiɖe. Mìwo hwawawa lɔ ayi ji keke asɔ na nɔ hwenu woagu Satana xexe lɔ, yí aɖe Satana koɖo yi gbɔngbɔnvɔnwo so nyigban lɔ ji.  (Enyɔdasɛ 12:17; 20:1-3) Eyi taɖo nɔ mìdokɔ gbla mɔ mìaɖu edro vɔnwo ji alo gbɔjɔgbɔjɔ ɖe jiɔ, mìdeɖo ana ta o!—1 Korɛntitɔwo 9:27.

21. Lé mìawɛ aɖu mìwo hwa lɔ jiɔ?

²¹ Nɔ mìwoŋtɔwo ɖekɛ ŋsɛn yɔɔ, mìdesɛnŋ wu Legba o. Vɔ le Yehowa kpekpedonu mɛɔ, mìsɛnŋ wui! Mìɖo adonɔ gbe ɖaɖa nɔ Yehowa, akplanɔ yi Nyɔ lɔ yí adonɔ ha koɖo mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo gbɔxwe anɔ gbeji. (Ebretɔwo 10:24, 25) Ecɛwo wawa akpedo mì nu mìakpɔtɔ anɔ gbeji nɔ Mawu keŋ ale gbesɔsɔ ahwlɛn ta nɔ mìwo xɔse.

22, 23. (a) Lé mìawɛ ale gbesɔsɔ ahwlɛnnɔ ta nɔ mìwo xɔse hweɖekpokpuinuɔ? (b) Nyi mɛ mìagbeje le eta ci yí gbɔgbɔ mɛɔ?

²² Mìɖo ale gbesɔsɔ ahwlɛn ta nɔ mìwo xɔse hweshiahwenu. (Ʒan 15:19) Le nyɔ ɖewo mɛɔ, Yehowa Kunuɖetɔwo susu desɔnɔ koɖo amɛ sugbɔ tɔ o. Biɔ eoɖeki se mɔ: ‘Ŋnya enu ci yí taɖo mìwo susu to akpo koŋ le nyɔ cɛ mɛa? Ŋkando ji mɔ enyɔ ci Bibla koɖo hwashi egbejinɔtɔ koɖo ŋɖɛnyatɔ lɔ nu yí nyi enywitɔa? Ejɔnɔ ji nɔŋ mɔ ŋnyi Yehowa Kunuɖetɔa? (Ehajiji Wema 34:2; Matie 10:32, 33) Natɛnŋ aɖe anyi jixɔsewo mɛ nɔ mɛbuwoa?’—Matie 24:45; Ʒan 17:17; hlɛn 1 Piɛ 3:15.

²³ Le nɔnɔmɛ sugbɔ mɛɔ, enu ci ele mɔ mìawa keŋ anɔ azɔge nɔ xexe lɔ zenɔ gbajɛɛ. Vɔ le nɔnɔmɛ buwo mɛɔ, dezenɔ petii o. Satana tekpɔ ɖonɔ fɛnca nɔ mì le nɔnɔmɛ vovovowo mɛ. Fɛnca ɖeka ci ezannɔ yí nyi ayeɖedaɖɛnuwo. Lé mìawa ɖaŋ acan ayeɖedaɖɛnuwo nywiɖe doɔ? Mìakpɔɛ le eta ci gbɔkɔ mɛ.