1, 2. Nɔ alɔlele ɖe do go cukaɖawo ɖe, edasɛ mɔ alɔlele lɔ dahɛn yɔa? Ðe mɛ.

ENUNANA yí alɔlele nyi so Yehowa gbɔ. Atɛnŋ ana mɛɖe akpɔ jijɔ sɔwu le agbemɛ. Gan, alɔlele ɖe degɔnnɔ yi cukaɖawo maɖo o. Etɛnŋ vawawa hweɖewonu shigbe mɔ cukaɖa lɔwo davɔ gbeɖe hannɛ yí taŋfuin ŋsu koɖo nyɔnu lɔ gblamɛ dagbevivikɔ shigbe lé ele sa nɛ o.

² Deɖo akpaca mì nɔ mìdokɔ go cukaɖawo le mìwo lɔlele mɛ hweɖewonu o. Vɔ cukaɖa lɔwo dedasɛ mɔ mìwo lɔlele lɔ dahɛn o. Asu koɖo ashi ciwo yí do go cukaɖa sɛnŋsɛnŋwo can tɛnŋ to emɔ ɖewo ji yí dra ekacaca ci yí le gblamɛ nɔ wowonɔnɔwo do yí na evasɛnŋ doji. Lé wowɛ doɔ?

3, 4. Nyi yí atɛnŋ ajɔ do asu koɖo ashiwo ji hweɖewonuɔ?

³ Alɔlele na amɛ amɛve ciwo yí to akpo nɔ wowonɔnɔwo vanɔnɔ ju. Enu ciwo yí jɔnɔ ji nɔ wo koɖo ciwo yí dejɔnɔ ji nɔ wo to akpo. Wowo susuwo to akpo yí lé wowanɔ nuwo do can to akpo. Gbesɔ kpe niɔ, ŋsu koɖo nyɔnu lɔ tɛnŋ xɔ kpla vovovo yí aso akɔta vovovo mɛ. Gbɔxwe asu koɖo ashi lɔ ajeshi  wowonɔnɔwo yí asenɔ nu gɔnmɛ nɔ wowonɔnɔwo nywiɖeɔ, eʒan gamɛ koɖo agblajeje.

⁴ Le yiyimɛɔ, amɛɖekɛtɔjiji tɛnŋ vana asu koɖo ashi lɔ atɔ mama. Etɛnŋ vawawa shigbe mɔ, nɔ mɛɖe kpɔ fiɖe akpe le agbemɛ hannɛ. Nyi yí atɛnŋ akpedo wo nu woate gogo wowonɔnɔwoɔ?

5. (a) Nyi yí atɛnŋ akpedo Kristotɔ ɖe nu yí ate gogo mɛ ci eɖe dojiɔ? (b) Sɔ koɖo Ebretɔwo 13:4 ɖe, lé ele mɔ mìakpɔnɔ alɔleleɔ?

⁵ Yehowa nu enukplamunyɔ nywi ciwo yí atɛnŋ akpedo eo koɖo mɛ ci èɖe nu yí míate gogui yí agbete gogo míwonɔnɔwo doji. (Ehajiji Wema 25:4; Ezai 48:17, 18) Énu nɔ mì mɔ: “Amɛwo pleŋ ɖo a na bubu asuɖeɖe.” (Ebretɔwo 13:4) Enu ci wonanɔ bubu nyi enu ci yí le veviɖe yí afixɔxɔ le nu. Woglɔnnɔ ta ni yí  wodesɔ munɔ munu hɛnnɛ o. Ahan Yehowa ji mɔ mìwo le kpɔnɔ alɔlele nɛ.

6. Enyɔ ci yí Matie 19:4-6 nu nɔ mì kudo lé Yehowa kpɔnɔ alɔlele do nuɔ?

⁶ Yehowa yí ɖo alɔlele ŋkɔtɔ. Eviɛ Yesu nu mɔ: “Mí de hlɛn enyɔ ci yi Ŋwlɛŋwlɛ lɔ nu ba? É nu mɔ so gɔnmɛjeje yí Jɔtɔ lɔ jɔ wo yí wo nyi ŋsu koɖo nyɔlun. É nu mɔ, ‘Ecɛ yí dɔ taɖo yí ŋsu a so le edalɔ koɖo enɔ̀lɔ gbɔ yí á vayì xoca do ɖekɛ koɖo ashiɛ, eyi wo amɛve lɔwo a trɔsun elanci kuɖeka kpaŋ.’ Hwehunnɔ nu ɔ, wo da gbe nyi amɛve o, vɔ wo a nyi elanci kuɖeka kpaŋ. É yí taɖo enu ciwo yí Mawu sɔ do ɖekɛ ɔ, [mɛɖe ŋgbema] wo mɛ o.” (Matie 19:4-6) So keke gɔnmɛjejeɔ, Yehowa ɖo alɔlele mɔ yɛani tɛgbɛɛ. Éji mɔ xomumɛtɔwo le gogo wowonɔnɔwo, akpɔnɔ jijɔ yí agbesenɔ vivi le agbemɛ doju.

7. Lé asu koɖo ashiwo atɛnŋ ado ŋsɛn ekacaca ci yí le wowo lɔlele lɔ mɛ doɔ?

⁷ Ele ahan gan, asu koɖo ashiwo totoɔ cukaɖa koɖo nɔnɔmɛ sɛnŋsɛnŋwo mɛ gbɛ sɔwu sa. Hweɖewonuɔ, nɔnɔmɛ lɔwo sɛnnɔŋ keke wovakpɔɛni mɔ ɖewaxu degbeli nɔ yewo lɔlele lɔ o yí nanɔ ta. Vɔ nɔ mìmɔŋje lé Yehowa kpɔnɔ alɔlele do mɛɔ, atɛnŋ akpedo mì nu.—1 Ʒan 5:3.

8, 9. (a) Hwenu ele mɔ mìawanɔ do Yehowa mɔdasɛnamɛ ciwo yí kudo alɔlele nu jiɔ? (b) Lé mìatɛnŋ adasɛ do mɔ alɔlele mìwo tɔ le veviɖe nɔ mìɔ?

⁸ Mìwo nyɔna yí dɔ Yehowa nanɔ emɔdasɛnamɛwo mì tɛgbɛɛ. Shigbe lé mìnui vayi nɛɔ, ékpla nu  mì mɔ: “Amɛwo pleŋ ɖo a na bubu asuɖeɖe.” (Ebretɔwo 13:4; Ŋununyatɔ 5:4) Nɔ mìwa do Yehowa mɔdasɛnamɛwo ji nɔ egbɔngbɔnnu nɔ mì can ɔ, mìakpɔ nyɔna so mɛ dandandan.—1 Tɛsalonikitɔwo 1:3; Ebretɔwo 6:10.

⁹ Ci alɔlele mìwo tɔ le veviɖe nɔ mìɔ, mìdeji mɔ mìawa ŋɖe alo anu nyɔ ɖe ci yí adahɛn yi o. Ewaɖeɔ, ji mìjijiɛ mɔ ekacaca ci yí le gblamɛ nɔ mìwo koɖo mɛ ci mìɖe asɛnŋ doji. Lé mìawa cɛ doɔ?

10, 11. (a) Cukaɖa sɛnŋ ci asu koɖo ashi ɖewo donɔ goɔ? (b) Nyi yí taɖo lé mìxonɔ nuxu nɔ mɛ ci mìɖe do le veviɖeɔ?

¹⁰ Amɛwo tonɔ emɔ vovovowo ji yí donɔ vevisese nɔ mɛ ci woɖe. Mìnya mɔ Kristotɔ deɖo axo mɛ ci eɖe alo ado akpa yi nu gbeɖe o. Vɔ mìatɛnŋ ado vevisese nɔ mìwonɔnɔwo to enyɔ ciwo mìnunɔ ji. Enyɔgbe ciwo mìzannɔ tɛnŋ vanyi ahwawanuwo. Nyɔnu le asuxwe ɖeka nu mɔ: “Asunyɛ nunɔ nyɔwo yí sɔ tɔnɔŋ shigbe ewi hannɛ. Taŋfuin dakpɔ akpa ɖe le ŋnu o, vɔ zugbe ciwo ezannɔ nɔŋ shigbe mɔ ‘agban ènyi le kɔ nɔŋ!’ koɖo ‘dele bo ɖe nu o!’ donɔ akpa anyi ji nu.” Ŋsu ɖeka nu mɔ ye shiye zannɔ enyɔgbewo koɖo amɛzuzuŋkɔwo yí sɔ gbanɔli ye gashiagamɛ. Énu mɔ: “Ŋdatɛnŋ anu enyɔ ciwo enunɔ nɔŋ le amɛwo mɛ kpeti o. Eyi taɖo ŋdatɛnŋ axo nuxu ni o. Eyi na hɛnnɛ yí ezan shinnɔ gbɔxwe ŋgbɔnɔ so dɔmɛ. Enyɔ nɔŋ ahan wu nɔ ŋgbɔ va axwemɛ.” Enyɔkannamɛ, xomɛvevenyɔ nunu nɔ amɛ koɖo bubumadoamɛnunyɔ ciwo yí na amɛwo senɔ vevi bɔ le egbɛmɛ.

 ¹¹ Nɔ asu koɖo ashi ɖe sɔ xomɛveve xonɔ nuxu nɔ wowonɔnɔwoɔ, akpa ci wodonɔ wowonɔnɔwo nu dekunɔ blaŋ o. Enyɔ lɔ mɛ kɔ mɔ, de ahan yí Yehowa ji mɔ asu koɖo ashiwo le wa nu ɖaɖa wowonɔnɔwo gbɔ nɛ o. Vɔ àtɛnŋ ado akpa mɛ ci èɖe nu le manyamanya mɛ. Àtɛnŋ abui mɔ yewanɔ nu ɖaɖa ye suye alo ye shiye gbɔ nywiɖe, vɔ lé ewanɔ nɔ yɛɔ? Nɔ ènunɔ nyɔ ɖe yí edonɔ vevisese nɔ mɛ ci èɖe ɖe, àlɔn faa yí awa trɔtrɔa?—Galatitɔwo 5:15; hlɛn Efezitɔwo 4:31.

12. Nyi yí atɛnŋ ana ekacaca ci yí le Yehowa koɖo mɛ ci yí lé alɔ gblamɛ adahɛn alo anyɔ dojiɔ?

¹² Lé èxonɔ nuxu do nɔ mɛ ci èɖe, le amɛwo mɛ alo  nɔ eo koɖo yɛ le ju, le veviɖe nɔ Yehowa. (Hlɛn 1 Piɛ 3:7) Ʒaki 1:26 ɖo ŋwi nɔ mì mɔ: “Nɔ́ amɛ ɖe bu mɔ ye nyi Mawu sɛntɔ yi dé lé aɖe yitɔ domɛ ɔ, é blebleɛ yiɖeki, yi Mawu sɛnsɛn yitɔ nyi enu gbali.”

13. Lé mɛɖe agbetɛnŋ do vevisese nɔ mɛ ci eɖe doɔ?

¹³ Nubuwo gbeli ciwo mɛ ele mɔ asu koɖo ashiwo abunɔ wowonɔnɔwo seselelanmɛwo kpɔ le. Le kpɔwɛ mɛ, lé awa nɔ mɛ ci èɖe nɔ ètɔ nɔnɔ koɖo mɛbu ɖe sugbɔɔ? Atɛnŋ anyi susu nywi shigbe mɔ kunuɖeɖe doju alo kpekpedo amɛ nu le cukaɖa ɖe mɛ yɔ, vɔ ahan wawa ado vevisese nɔ mɛ ci èɖea? Nyɔnu Kristotɔ ɖeka nu mɔ: “Nɔ ŋkpɔ mɔ asunyɛ zanzan gamɛ do nɔvinyɔnu bu nu yí gbesɔkɔ ɖe le ji ni sugbɔ le hamɛ lɔ mɛɔ, evenɔŋ nu. Ena ŋkpɔnɔ mɔ nyɛŋdenyi ŋɖe o.”

14. (a) Nyɔnɔnwi vevi ci yí le Gɔnmɛjeje 2:24 mɛ nɔ mìɔ? (b) Enyɔ ci ele mɔ mìabiɔ mìwoɖekiwo seɔ?

¹⁴ Ci mìnyi Kristotɔwoɔ, agban le mì ji kudo mìwo jilawo, nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo nu le hamɛ lɔ mɛ. Gan nɔ mìle alɔɔ, mìwo su alo mìwo shi gbɔ kpɔkpɔ yí nyi agban ŋkɔtɔ ci yí le mì ji. Yehowa nu mɔ ŋsu “á sɔ yiɖeki sɔ ca koɖo ashiɛ.” (Gɔnmɛjeje 2:24) Mɛ ci mìɖe tɔ yí anɔnɔ veviɖe nɔ mì sɔwu. Biɔ eoɖeki se mɔ: ‘Ŋzannɔ gamɛ do mɛ ci ŋɖe nu, kpɔnɔ gbɔ yí gbeɖonɔ lɔnlɔn ci ŋɖo aɖo nia?’

15. Nyi yí taɖo Kristotɔ ci yí le alɔ deɖo asɔsɔ mɛbu gbɔ ɖoɖu to akpo nɔ ashiɛ alo asuɔɔ?

¹⁵ Nɔ mìvasɔsɔ mɛbu gbɔ ɖoɖu to akpo nɔ mìwo su alo mìwo shiɔ, ahɛn cukaɖa va mìwo lɔlele lɔ mɛ. Mɛ lɔ nu tɛnŋ vatɔ kpekpe nɔ mì yí mìatɔ gbɔdɔndɔn susuwo ɖoɖo do nu. (Matie 5:28) Susu ŋtɔ́wo tɛnŋ  vasɛnŋ doji yí ana mìawa enu ci yí axo ɖyi mìwo lɔlele lɔ.

16. Ese ci Bibla do kudo alɔlele nuɔ?

¹⁶ Ci Bibla nu mɔ: “amɛwo pleŋ ɖo a na bubu asuɖeɖe” ɖegbɔɔ, enu mɔ: “Mawu a ɖo kojo nɔ mateliwatɔwo koɖo hashiwatɔwo.” (Ebretɔwo 13:4) Le lɛɔ, “asu koɖo ashi ɖo a ɖeji do wowonɔnɔwo nu” hɛn susu yi lé asu koɖo ashi ɖo anɔ gbeji nɔ wowonɔnɔwo do ji. (Elododo Wema 5:18) Lé mìawɛ ado bubu alɔlele kacaca cɛ nu yí mìdaxo ɖyi yiɔ?

17. (a) Lé amɛ sugbɔ bunɔ hashiwawa do gbɛɔ? (b) Lé Kristotɔwo ɖo akpɔ hashiwawa doɔ?

¹⁷ Mɛɖewo buini gbɛ mɔ yɛdewa ŋɖe nɔ wodenɔ gbeji nɔ mɛ ci woɖe o. Mìdeɖo ana susu ŋtɔ́ aɖo mì mɛ o. Yehowa na mìnya petii mɔ yegbe gbɔdɔndɔn masɔkoɖose koɖo hashiwawa. (Hlɛn Rɔmatɔwo 12:9; Ebretɔwo 10:31; 12:29) Nɔ mìvadɔn mɛɖe gbɔ to akpo nɔ mìwo su alo mìwo shiɔ, anyi mìxo ɖyi mìwo lɔlele. Mìdadasɛ ahan mɔ mìdebubuɔ Yehowa sewo o; ecɛ adahɛn kacaca ci yí le gblamɛ nɔ mìwo koɖo yɛ. Eyi taɖo mìɖo agbe afɔɖeɖe ŋkɔtɔ ci yí akplɔ mì yi hashiwawa mɛ hɛnnɛ. Le kpɔwɛ mɛ, mìdabu gbɔdɔndɔn susu do mɛbu nu o.—Job 31:1.

18. (a) Nyi yí taɖo hashiwawa le shigbe vojusɛnsɛn nɛɔ? (b) Lé Yehowa kpɔnɔ hashiwawa doɔ?

¹⁸ Le Moizi Se lɔ mɛ le blema Izraɛliɔ, hashiwawa nyi enuvɔn gangan teŋ shigbe vojusɛnsɛn nɛ. Eku yí nyi etodɔndɔn nɔ enuwana cɛwo koɖo ve. (1 Ese Wema 20:2, 10) Lé hashiwawa sɔ koɖo vojusɛnsɛn  doɔ? Nɔ Izraɛlivi ɖe sɛn vojuwoɔ, égbe wawa do egbe ci eɖo nɔ Yehowa mɔ yeanɔ gbeji ni ji. Nɔ éwa hashiɔ, égbe wawa do egbe ci eɖo nɔ mɛ ci eɖe mɔ yeanɔ gbeji ni ji. (Hunhun 19:5, 6; 2 Ese Wema 5:9; hlɛn Malashi 2:14.) Eze petii mɔ le blemaɔ, hashiwawa nyi enuvɔn gangan teŋ le ŋmɛ nɔ Yehowa.

19. Nyi yí akpedo mì nu mìaɖui koŋ mɔ mìdawa hashiɔ?

¹⁹ Egbɛ yɛ ɖe? Ci mìdegbele Moizi Se lɔ gɔnmɛ can ɔ, Yehowa susu kudo hashiwawa nu detrɔ o. Shigbe lé mìdeɖo asɛn voju gbeɖe hannɛɔ, ahanke mìdeɖo agɔn egbeji manɔ nɔ mɛ ci mìɖe nɛ. (Ehajiji Wema 51:1, 4; Kolosetɔwo 3:5) Nɔ mìdenɔ gbejiɔ, mìxo ɖyi mìwo lɔlele lɔ yí gbexo ɖyi mìwo Mawu, Yehowa ŋkɔ.—Kpɔ enumɛɖeɖe buwo 26.

20. Lé ŋɖɛnyanya kpenɔdo alɔlele nu doɔ?

²⁰ Lé àwɛ ao lɔlele kacaca asɛnŋ dojiɔ? Mawu Nyɔ nu mɔ: “[Wocunɔ] axwe nywiwo do ŋununyanya koɖo enyɔ gɔnmɛsese ji.” (Elododo Wema 24:3) Axwe ɖe mɛ tɛnŋ fa miɔmiɔmiɔ yí ale tootu alo atɛnŋ anyi vofamɛ tɔxu ci yí donɔ zo lanmɛ nɔ amɛ yí yi mɛ nɔnɔ ajɔ ji nɔ amɛ. Ahanke ele nɔ alɔlele nɛ. Ŋɖɛnyatɔ awɛ mɔ, yi lɔlele anyi vofamɛ tɔxu ci yí donɔ zo lanmɛ nɔ amɛ nywiɖe yí agbedonɔ jijɔ nɔ amɛ.

21. Lé enunyanya atɛnŋ ana alɔlele ɖe asɛnŋ dojiɔ?

²¹ Ci Bibla xokɔ nuxu so axwe ŋtɔ́ han nuɔ, enu mɔ: “Enunyanya [dɔ] exɔwo mɛ [ɖɔnɔ] koɖo dɔkunu nyakpɔkpɔ xɔ afiwo.” (Elododo Wema 24:4) Enu ci míkpla so Mawu Nyɔ mɛ atɛnŋ atrɔ míwo lɔlele  lɔ yí anyɔ doji. (Rɔmatɔwo 12:2; Filipitɔwo 1:9) Nɔ mínyi asu koɖo ashi yí hlɛnkɔ Bibla koɖo mìwo wemawo dojuɔ, mínunɔ lé míawɛ awa do enu ciwo míkplakpla ji. Míjinɔ emɔ ciwo ji míato alɔn nɔnɔ, ado bubu nɔnɔ nu koɖo lé míawɛ afanɔ xomɛ yí agbebunɔ míwonɔnɔwo tɔ kpɔ. Biɔ Yehowa nɔ akpedo eo nu naɖo nɔnɔmɛ ciwo yí ana ao lɔlele asɛnŋ doji yí nalɔn mɛ ci èɖe doji.—Elododo Wema 15:16, 17; 1 Piɛ 1:7.

22. Nyi yí taɖo mìɖo alɔn mɛ ci mìɖe yí ado yɛyi koɖo bubu yi nuɔ?

²² Mìɖo awa enu ci ji mìkpe yí awanɔ nu ɖaɖa mìwo su alo mìwo shi gbɔ le lɔnlɔn, bubu koɖo yɛyi mɛ. Nɔ mìwɛ ahan ɔ, mìwo lɔlele lɔ asɛnŋ doji yí vivisese ale mɛ. Ci yí gbewu ŋnɔɔ, mìana Yehowa akpɔ jijɔ.—Ehajiji Wema 147:11; Rɔmatɔwo 12:10.