Go long ol haf insaed long hem

Go long lis blong ol haf

?Baebol i Gat Wan Mesej We i Haed?

?Baebol i Gat Wan Mesej We i Haed?

?Baebol i Gat Wan Mesej We i Haed?

SAMWE long tu yia afta we sam man i kilim i ded Yitzhak Rabin, Praem Minista blong Isrel, long 1995, wan man blong raetem niuspepa i talem se, wetem help blong kompiuta, hem i faenem wan tokhaed insaed long olfala Hibru hanraet blong Baebol. Hem i talem se tokhaed ya i talemaot fastaem wanem we i hapen long Yitzhak Rabin. Michael Drosnin, man ya blong raetem niuspepa, i talem se, hem i bin givim woning long praem minista bitim wan yia bifo we oli kilim hem i ded, be hem i no wantem lesin.

Naoia, ol man oli raetem sam narafala buk finis long saed ya. Ol buk ya oli talem se mesej ya we i haed, i pruvum klia se Baebol i kamaot long God. ?Be i rili gat wan mesej we i haed insaed long Baebol? ?I stret blong bilif se Baebol i kamaot long God, from we hem i gat wan mesej we i haed?

?Wan Niufala Tingting?

Tingting ya se Baebol i gat wan mesej we i haed, hem i no wan niufala tingting. Hem i wan stamba bilif blong skul Cabala, no ol man Jiu we bilif blong olgeta i no klia. Ol tija blong skul Cabala oli talem se mining blong Baebol we i klia, hem i no trufala mining blong hem. Oli bilif se God i yusum ol wanwan leta long Hibru Baebol olsem saen nomo, i gat stret mining blong olgeta, mo se man we i kasem savegud mining blong ol leta ya, bambae hem i faenem trutok we i dip we i dip. Long tingting blong olgeta, God nao i jusum ol wanwan leta long Hibru lanwis mo i putum ol leta ya long stret ples blong olgeta insaed long Baebol, mo se hem i mekem samting ya folem wan plan.

Jeffrey Satinover, wan man blong stadi dip long ol mesej blong Baebol we oli haed, i talem se ol man Jiu ya we bilif blong olgeta i no klia, oli ting se ol Hibru leta long Jenesis we i tokbaot olgeta samting we God i wokem, oli gat bigfala paoa we i haed. Hem i talem se: “Blong talem stret, Jenesis i no jes wan stori nomo, hem i wan tul we God i yusum blong wokem olgeta samting, wan plan long tingting blong God we hem i mekem i kam klia long ol samting we hem i wokem.

Bachya ben Asher, blong Saragossa, Spen, we hem i wan tija blong skul Cabala long ol yia 1200, i tokbaot sam save we i haed insaed long Jenesis. Hem i talem se, hem i kasem ol save ya taem hem i ridim evri 42 leta long wan haf blong Jenesis. Fasin ya blong mestem sam leta, hemia stamba rod we fulap man oli yusum tede blong traem faenem ol mesej we i haed insaed long Baebol.

Ol Kompiuta Oli “Soemaot” Mesej We i Haed

Taem i no gat kompiuta yet, i hadwok blong faenemaot ol mesej we oli haed insaed long Baebol. Be long Ogis 1994, niuspepa ya Statistical Science i prentem wan haf we i karem tok blong Eliyahu Rips, wan tija long Hibru Yunivesiti long Jerusalem, mo sam narafala man blong stadi. Samting we oli talem i mekem ol man oli sapraes. Oli talem se taem oli tekemaot olgeta spes bitwin ol leta mo mestem sam leta long Jenesis, oli faenemaot nem blong 34 tija blong ol man Jiu, mo oli faenem sam narafala samting bakegen, olsem betde mo dei we oli ded long hem, i stap klosap long nem blong olgeta. * Fastaem, oli jekemap ol nem ya plante taem bakegen, ale biaen oli raetemdaon tingting blong olgeta se, ol save we i haed insaed long Jenesis i no save kamaot olsem nomo. Oli talem se, hemia i pruvum se God i haedem ol mesej ya long Jenesis plante taosen yia bifo.

Man ya blong raetem niuspepa, Drosnin, hem i folem sem fasin ya, blong traem faenem ol save we oli haed insaed long ol faswan faef buk blong Hibru Baebol. Drosnin i talem se, hem i faenemaot nem blong Yitzhak Rabin, we nem ya i haed insaed long Baebol. Hem i talem se, blong faenemaot nem ya, hem i mas kaontem 4,772 leta, afta narafala 4,772 leta gogo i finisim olgeta leta ya evriwan. Taem hem i putum ol vas blong Baebol oli stap long ol laen folem stret oda, we wanwan laen i gat 4,722 leta, hem i luk se nem blong Rabin i stap, sipos hem i ridim ol leta i godaon. Mo nem ya i joen wetem wan vas, hemia Dutronome 4:42, we Drosnin i tanem olsem se, “man blong kilim man i ded bambae oli kilim hem i ded.”

Dutronome 4:42 i stap tokbaot wan man we i kilim narafala i ded, we hem i no minim. Taswe, plante man oli tok agensem fasin blong Drosnin we i folem prapa tingting blong hem nomo long saed ya. Oli talem se fasin ya we hem i yusum i no laenap wetem sayens, mo man i save yusum blong faenem sem mesej long eni buk. Be Drosnin i stanap strong long tingting blong hem, mo i talem se: “Sipos ol man we oli agensem mi oli faenem wan mesej we i haed insaed long [buk ya] Moby Dick, we mesej ya i talemaot se bambae ol man oli kilim i ded Praem Minista, bambae mi mi bilivim tok blong olgeta.”

?Pruf Se i Kamaot Long God?

Profesa Brendan McKay we i wok long Dipatmen blong Kompiuta Sayens long Nasnal Yunivesiti blong Ostrelia, i folem toktok blong Drosnin mo i yusum ol kompiuta blong traem faenem sam mesej we i haed insaed long buk ya Moby Dick we oli raetem long Inglis. * McKay i yusum sem fasin we Drosnin i tokbaot, mo hem i talem se hem i faenem mesej we i “talemaot fastaem” we bambae ol man oli kilim i ded Indira Gandhi, Martin Luther King, Jr., John F. Kennedy, Abraham Lincoln, mo sam narafala man bakegen. McKay i talem se Moby Dick i “talemaot fastaem” se bambae sam man i kilim i ded Yitzhak Rabin.

Profesa McKay mo ol fren blong hem oli agensem wanem we Rips mo ol fren blong hem oli bin faenem long Hibru hanraet blong Jenesis. McKay mo ol fren blong hem oli talem se ol risal blong ol tes ya oli kamaot from fasin blong olgeta blong mekem wok ya, i no from we i gat wan mesej we i haed we God i putum. Oli talem se olgeta we oli mekem ol tes oli folem prapa tingting blong olgeta nomo blong kasem ol risal. Ol rao long saed ya i stap gohed yet.

Wan narafala kwestin i kamaot taem i gat toktok se “faswan” no “olfala” Hibru hanraet i gat ol mesej we oli haed. Rips mo ol fren blong hem oli talem se oli bin mekem dip stadi long “faswan hanraet blong Jenesis we plante man oli stap yusum.” Drosnin i talem se: “Olgeta Baebol long olfala Hibru lanwis we yumi gat naoia, ol leta blong olgeta oli sem mak nomo.” ?Be tok ya i tru no? Tede ol man oli no yusum “faswan” hanraet, be oli yusum ol defren kopi blong Hibru Baebol we oli kamaot long ol defren hanraet blong bifo. I tru se mesej blong Baebol i gat sem mining, be ol wanwan leta long ol wanwan hanraet oli no sem mak.

Plante translesen tede oli stanap long Leningrad Kodex, hemia fulwan kopi blong Hibru hanraet we i olfala moa i winim ol narafala. Kopi ya i kamaot samwe long yia 1000 K.T. Be Rips mo Drosnin, tufala i yusum wan defren kopi, hemia Koren. Shlomo Sternberg, wan tija blong Otodoks mo we i tijim matematik long Harvard Yunivesiti, i eksplenem se, Leningrad Kodex “i defren long Koren we Drosnin i bin yusum, from we oli ademap 41 leta moa long Dutronome.” Insaed long ol Skrol blong Ded Si, i gat sam haf blong Baebol we ol man oli bin mekem kopi long hem bitim 2,000 yia bifo. Plante speling long ol skrol ya oli defren olgeta long ol speling long ol hanraet we ol Masoret oli mekem biaen. Long sam skrol, oli ademap sam moa leta blong soem olsem wanem blong talem wan tok, from we long taem ya, oli no yusum yet ol saen blong makemaot ol vowel. Long sam narafala skrol, oli no yusum plante leta. Taem oli skelem ol hanraet blong Baebol we oli stap tede, oli faenemaot se mining blong Baebol i no jenis. Be oli faenemaot se speling mo namba blong ol leta blong ol wanwan kopi i no sem mak.

Fasin blong traem faenem wan mesej we i haed, i dipen long wan hanraet we i no jenis nating. Sipos wan leta i jenis, samting ya i save jenisim mining blong mesej ya, sipos i gat wan. God hem i lukaot gud long mesej blong hem long Baebol. Be hem i no lukaot gud long ol wanwan leta se oli mas stap sem mak nomo. Hem i no wari tumas long ol smosmol samting olsem speling blong ol wod we i jenis long ol yia we oli pas. Samting ya i soemaot se hem i no haedem wan mesej insaed long Baebol.—Aesea 40:8; 1 Pita 1:24, 25.

?Yumi Nidim Wan Mesej We i Haed Long Baebol?

Aposol Pol i talem klia se: “Olgeta tok blong Baebol oli kamaot long God fastaem. . . . Ol tok ya i stret gud blong tijim yumi long ol trutok, mo blong blokem ol krangke tok. Mo i stret gud blong stretem ol krangke fasin, mo blong tijim yumi long ol stret fasin. Ol tok ya, God i givim blong bambae yumi ol man blong hem yumi save kam waes long olgeta samting, nao bambae yumi savegud ol rod blong mekem ol gudfala wok.” (2 Timoti 3:16, 17) Mesej blong Baebol we i klia mo i stret nomo, i no hadwok blong kasem save mo blong mekem i wok long laef blong yumi, be plante man oli no wantem folem. (Dutronome 30:11-14) Ol profet tok we oli klia nomo long Baebol oli mekem yumi bilif se Baebol i kamaot long God. * Baebol i no wan mesej we i haed. Ol profet tok blong hem oli stret nomo, mo oli no ‘kamaot long tingting blong man nomo.’—2 Pita 1:19-21.

Aposol Pita i talem se: “Taem mifala i talemaot long yufala, se Jisas Kraes Masta blong yumi i gat paoa, mo bambae hem i kambak bakegen, be mifala i no kasem ol samting ya long ol storian olbaot.” (2 Pita 1:16) Ol man Jiu we bilif blong olgeta i no klia, olgeta nao oli statem tingting ya se Baebol i gat wan mesej we i haed, mo oli talem “ol storian olbaot” we i no klia mo oli twistim stret mining blong Baebol we i kamaot long God. Hibru haf blong Baebol i tok strong agens long ol fasin olsem.—Dutronome 13:1-5; 18:9-13.

!Yumi glad tumas we yumi gat ol klia mesej mo tijing blong Baebol, we oli save givhan long yumi blong kasem save long God! Hemia i moagud i winim fasin ya blong traem kasem save long Man we i Wokem yumi tru long ol mesej we oli haed, we i kamaot long tingting blong man nomo, mo fasin blong yusum kompiuta.—Matiu 7:24, 25.

[Ol futnot]

^ Long Hibru lanwis, oli save yusum leta blong tekem ples blong ol namba. Taswe oli yusum ol leta long Hibru hanraet blong faenemaot ol dei ya, be oli no yusum ol namba.

^ Long Hibru lanwis, oli no raetem ol vowel (a, e, i, o, u,). Man we i ridim lanwis ya, hem i jes ademap ol vowel folem ol tok we oli stap raonabaot. Sipos man ya i no jekem ol tok we oli stap raonabaot, bambae hem i ademap ol vowel we oli no stret long wan tok, nao bambae hem i jenisim mining blong tok ya. Ol tok long Inglis lanwis oli gat ol vowel finis. From samting ya, i moa hadwok blong faenem ol mesej we oli haed long ol tok we oli no raetem vowel.

^ Blong kasem moa save long saed blong Baebol se i kamaot long God, mo ol profet tok long hem, lukluk buklet ya A Book for All People, we Watchtower Bible and Tract Society of New York, Inc., i prentem.