Go long ol haf insaed long hem

Go long lis blong ol haf

?Fasin Klin i Impoten Olsem Wanem?

?Fasin Klin i Impoten Olsem Wanem?

?Fasin Klin i Impoten Olsem Wanem?

OL MAN oli gat plante defren tingting long saed blong fasin klin se i minim wanem. Eksampol, taem wan mama i talem long smol boe blong hem blong go wasem han mo fes blong hem, maet smol boe ya i ting se i naf nomo sipos hem i putum ol fingga blong hem aninit long tap wota mo mekem maot blong hem i wetwet smol. Be, mama blong hem i save moa. Bambae hem i tekem smol boe ya i gobak long tap bakegen mo i wasem gud ol han mo fes blong hem wetem plante sop mo wota. !Bambae hem i mekem olsem, nating sipos smol boe ya i no wantem nating!

I tru se tingting long saed blong fasin klin i no sem mak long evri ples long wol, mo ol man oli gruap folem ol defren save long saed ya. Bifo, long plante kantri, ol skul oli ples we i klin mo i folem oda oltaem blong tijim ol studen long ol gudfala fasin blong stap klin. Be, tede, sam skul oli luk olsem ples blong sakem doti nomo, i no luk nating olsem ples blong pleplei mo eksasaes. ?Olsem wanem insaed long ol klasrum? Darren i wan man we i wok blong lukaot long graon blong wan hae skul long Ostrelia. Hem i se: “Naoia yumi luk doti i kam insaed long klasrum tu.” Sam studen we oli harem advaes ya se “Pikimap doti” no “Klinim ples” oli ting se hemia wan tok blong panisim olgeta. Tingting ya i kamaot from we sam tija oli stap yusum wok blong klinim skul olsem wan rod blong panisim ol studen.

Be i tru se ol bigman tu oli no rili soem gudfala eksampol long fasin blong stap klin, nating se hemia long haos no long wok. Eksampol, plante ples we i blong pablik oli doti olbaot mo i no naes nating blong lukluk. Sam bigfala faktri oli sakem doti olbaot. Be, doti ya i no fol blong ol bigbigfala faktri no bisnes, hem i fol blong man nomo we oli wok long ol bigbigfala faktri no long ol bisnes ya. Ating faswan risen biaen long problem ya long saed blong doti long fulwol hemia griri fasin blong man. Be nara haf blong problem ya hem i stap long ol man wanwan mo fasin blong olgeta blong no lanem ol gudfala fasin blong stap klin. Wan man we bifo hem i daerekta jenerol blong gavman blong Ostrelia i agri wetem tingting ya taem hem i talem se: “Bigfala samting we i save daonem ol problem long saed blong helt hemia taem olgeta man, woman, mo pikinini wanwan, oli tinghae long fasin blong stap klin.”

Be i gat sam man we oli talem se fasin klin, hem i bisnes blong wanwan man, hem i no wan samting we narafala man i mas lukluk long hem. ?Hemia i tru?

Wan impoten samting we i mas klin oltaem hemia kakae—nomata we yumi pem kakae ya long maket, long wan restoron, no sipos yumi kakae long haos blong sam fren. Yumi wantem we ol man oli mas klin taem oli rerem mo kasem kakae blong yumi. Han we i doti—nating we i han blong yumi no narafala—oli save pasem sik. ?Olsem wanem long ol hospital—wan ples we ating i stret blong tingting se hem i mas klin moa i winim ol narafala ples? Niuspepa ya The New England Journal of Medicine i ripotem se sipos ol dokta mo nes oli no wasem gud han blong olgeta, ating hemia nao risen we i mekem se sam sikman we oli slip long hospital oli kasem sam narafala sik bakegen mo oli mas spenem ten bilian dola evri yia blong winim ol sik ya. Yes, yumi gat raet blong wantem we ol narafala man oli stap klin from we yumi no wantem sik.

Mo tu, yumi no mas ting nating long fasin blong sakem doti long wota saplae—nating se man i minim blong mekem olsem no i mestem nomo. ?Mo olsem wanem? ?Yu ting se i sef blong wokbaot leg nating long sanbij taem yu luk ol stik meresin we ol man blong tekem drag oli stap sakem olbaot afta we oli yusum? Be, ating kwestin we i moa impoten hemia se: ?Long famle blong yumi, yumi lanem blong stap klin?

Suellen Hoy i raetem buk ya Chasing Dirt, mo i askem se: “?Ol man tede oli traehad oltaem blong stap klin?” Nao hem i ansa se: “Ating bambae yumi save talem se “no.” Hem i tokbaot wan bigfala risen biaen long samting ya se, fasin blong laef blong man i jenis. Ol man oli no moa spenem plante taem long haos, ale oli pem narafala man blong klinim haos blong olgeta. From samting ya, wanwan man i gat tingting ya se wok blong klinim ples hemia wok blong narafala be i no wok blong olgeta. Wan man i talem se: “Mi mi neva wasem ples blong swim, mi wasem mi wan nomo. Olsemia, nating sipos haos blong mi i doti, be mi mi klin.”

Be, fasin klin i no minim nomo se bodi blong man i klin afsaed. Fasin klin i laenap wetem olgeta haf blong laef we i mekem se laef blong yumi i stap gud oltaem. Fasin klin i mas stap long tingting mo hat tu from we tufala i stap biaenem ol fasin blong yumi mo wosip blong yumi. Bambae yumi luk olsem wanem samting ya i tru.