Go long ol haf insaed long hem

Go long lis blong ol haf

Wan Kwestin

Wan Kwestin

Wan Kwestin

?I waes sipos wan trufala Kristin i go long sevis blong berem dedman no wan mared we oli holem long wan jos haos?

Jeova i no glad long man we i joen long ol giaman skul, mo yumi mas lukaot blong no mekem olsem. (2 Korin 6:14-17; Revelesen 18:4) Plante taem, sevis we jos i mekem blong berem wan dedman i sapotem ol giaman tijing olsem sol we i no save ded mo bilif ya se ol gudfala man oli go laef long heven. Mo tu, long ol jos sevis ya, maet oli mekem saen blong kros, mo oli joen long wan prea we pris i mekem. Taem jos i mekem wan mared insaed long jos haos no long narafala ples, maet oli mekem ol prea mo sam narafala kastom blong skul we oli agensem tijing blong Baebol. Sipos wan Kristin i stap long medel blong ol man we oli mekem giaman wosip, maet i hadwok long hem blong winim traem ya blong no mekem olsem olgeta. !I no waes nating blong putum yumi wan long denja mo fesem wan traem olsem!

?Olsem wanem nao sipos sam samting oli mekem we wan Kristin i mas go long sevis blong berem dedman no wan mared we oli holem long wan jos haos? Eksampol, wan man we i no wan Witnes, maet i fosem Kristin waef blong hem blong go wetem hem long wan taem olsem. ?Kristin waef ya i save folem man blong hem be i no joen long wosip wetem hem? Blong soem respek long hasban blong hem, waef ya i save tekem disisen blong go, be hem i mas gat strong tingting blong no joen long giaman wosip. Defren olgeta, hem i save tekem disisen se hem i no go wetem hasban blong hem, from we hem i ting se traem ya i save mekem tingting blong hem i fasfas, mo maet i mekem we hem i lego ol rul blong God. Disisen ya i stap long hem nomo. Be, hem i wantem sua se bambae tingting blong hem i kwaet, mo i no stikim hem.—1 Timoti 1:19.

Nomata wanem disisen we hem i tekem, be i moagud sipos hem i eksplenem long hasban blong hem se from we tingting blong hem i jajem hem, bambae hem i no save joen long seremoni blong jos, i no save sing long ol singsing blong jos, mo bambae i no benem hed blong hem taem oli prea. From samting ya, maet hasban i save ting se sipos waef blong hem i kam wetem hem long jos, bambae hem i save sem taem waef blong hem i no joen long ol seremoni. Maet hasban i jus blong go hem wan, from we hem i lavem waef blong hem, i gat respek long ol bilif blong hem, mo i no wantem sem tu. Be sipos man ya i talem strong long waef blong hem se hem i mas go wetem hem, waef blong hem i save go blong stap wetem hem nomo, mo no mekem wan samting.

Wan narafala samting blong tingbaot, hemia se, wanem tingting blong ol narafala Kristin brata sista sipos oli luk yu yu go long jos haos ya. ?Fasin ya i save stikim tingting blong sam long olgeta? ?Maet bambae oli no moa gat strong tingting blong no joen long giaman wosip? Aposol Pol i talem se ol man oli luksave ‘wanem fasin we i stret gud olgeta blong olgeta oli save jusumaot. Nao long fasin ya, long lasdei ya we Kraes bambae i jajem olgeta man long hem, bambae laef blong olgeta i klin gud, i no gat wan man nating we i gat poen agens long olgeta.’—Filipae 1:10.

Sipos man we i ded no man we i mared i wan stret famle blong yu, maet bambae yu kasem sam strongfala traem from famle blong yu. Be wan Kristin i mas skelemgud evri samting bifo we hem i tekem wan disisen. Samtaem wan Kristin i ting se bambae i no gat trabol i kamaot sipos hem i go long wan jos haos blong folem sevis blong berem wan dedman no blong wan mared. Be samtaem i defren, ale sipos wan Kristin i go long ples olsem, maet hem i spolem tingting blong hem no tingting blong ol narafala moa i winim wanem we hem i tingbaot fastaem. Nating se i olsem wanem, wan Kristin i mas meksua se disisen we hem i tekem bambae i no blokem hem blong gat wan tingting we i klingud long fes blong God mo long fes blong ol man.