Go long ol haf insaed long hem

Go long lis blong ol haf

Saprim Kot i Leftemap Trufala Wosip Long “Ples Blong Hil Ya Ararat”

Saprim Kot i Leftemap Trufala Wosip Long “Ples Blong Hil Ya Ararat”

Saprim Kot i Leftemap Trufala Wosip Long “Ples Blong Hil Ya Ararat”

Wan olfala man Amenia, we i papa blong tri pikinini, i stanap fored long hae kot blong kantri blong hem. Hem i mas toktok from hem wan mo plante narafala man we oli bilif olsem hem, from we hem i no wantem we oli lusum fasin fri blong olgeta. Kot i lesin taem man ya i yusum Baebol blong eksplenem ol bilif blong hem. Sipos yumi wantem save olsem wanem kot i tekem disisen we i leftemap trufala wosip long kantri ya, ridim haf we i kam biaen blong luk ol wanwan samting we i hapen gogo kasem disisen ya.

AMENIA i stap long is saed blong Turkey mo long saot blong ol bigbigfala hil ya we oli kolem Caucasus. Populesen blong hem i bitim tri milian man. Kapital blong hem, hemia Yerevan mo ol man we oli stap long taon ya oli save luk tufala hed blong Bigfala Hil ya Ararat. I gat wan kastom stori blong ol olfala long ples ya we i talem se afta we bigfala wota i godaon, sip blong Noa i fas antap long bigfala hil ya.—Jenesis 8:4. *

Stat long 1975 finis, ol Witnes Blong Jeova oli stap mekem Kristin wok blong olgeta long Amenia. Long 1991, kantri blong Amenia i kasem independens, hem i no moa stap aninit long Soviet Yunion. Ale, niufala gavman ya i stanemap wan Kaonsel we i mas lukluk long wok blong ol jos insaed long kantri mo rejistarem ol jos ya. Be plante taem finis, Kaonsel ya i no bin agri blong rejistarem ol Witnes Blong Jeova, from we ol Witnes oli no joen long ol bisnes blong wol, olsem politik. From risen ya nao, stat long 1991, i gat moa long 100 yangfala Witnes blong Amenia we oli mas pas long kot mo bighaf long olgeta oli go kalabus.

Antap long hemia, Kaonsel ya i askem long ofis blong ol loea blong gavman sipos oli save lukluk moa long Kristin wok blong wan Witnes we nem blong hem Lyova Margaryan. Witnes ya hem i wan Kristin elda mo wan loea we i wokhad long wan kampani blong lektrik. Oli jajem Brata Margaryan folem Atikol namba 244 we i kamaot long Soviet Yunion fastaem, long taem we man ya Khrushchev i lida blong gavman. Loa ya, oli bin stanemap blong blokem mo finisim olgeta Witnes Blong Jeova mo ol narafala skul.

Loa ya i talem se i tabu blong yusum wan miting blong jos, we i ples blong tokbaot ol bilif blong jos, blong ‘pulum ol yangfala blong joen long wan grup blong skul we gavman i no rejistarem,’ mo blong ‘pulum ol man blong no joen long ol wok blong komuniti.’ Loea blong gavman i traem pruvum se ol Witnes oli brekem loa ya from we hem i luk se i gat pikinini long miting we Brata Margaryan i lidim long taon ya Metsamor. Loea ya i talem tu se Brata Margaryan i bin fosem ol yangfala long kongregesen blong hem blong oli no wantem joen long ami.

Kot i Sidaon

Kot i sidaon long Fraede, Julae 20, 2001, long distrik kot blong Armavir mo Jaj Manvel Simonyan i lesin long kot ya. Kes ya i gohed go kasem manis Ogis. Loea blong gavman i singaot sam man olsem witnes blong tok long fored blong kot. Be biaen, ol witnes ya nomo oli talemaot bakegen se ol man we oli wok long Ministri Blong Nasnal Sekuriti (we fastaem hemia KGB) oli bin talem long olgeta wanem we oli mas raetem long pepa agensem Brata Margaryan. Oli talem tu se ol man ya nao oli bin fosem olgeta blong saenem ol pepa ya. Wan long ol witnes ya, hemia wan woman, i talemaot stret se wan man we i wok long Ministri Blong Sekuriti i talem strong long hem se hem i mas talemaot tok ya long kot se “ol Witnes Blong Jeova oli stap agensem gavman mo jos blong yumi.” Biaen, woman ya i tok tru se, hem i no save wan Witnes Blong Jeova nating, be hem i harem nius blong olgeta nomo taem televisin i tok agensem olgeta.

Nao, taem blong Brata Margaryan i kam blong hem i toktok. Hem i talemaot klia se ol pikinini we oli kam long ol miting blong ol Witnes Blong Jeova oli kam nomo sipos papa mama blong olgeta oli agri. Hem i talem tu se, disisen ya blong no joen long ami hem i wan disisen we wanwan man nomo i tekem. Loea blong gavman i kwestinim Brata Margaryan blong plante dei. Be brata ya i soem kwaet fasin mo i yusum Baebol blong ansa long ol kwestin we oli askem long saed blong ol bilif blong hem. Loea blong gavman i jekem evri vas we brata ya i yusum, long prapa Baebol blong hem.

Long Septemba 18, 2001, jaj i talemaot klia se Brata Margaryan “i no gat fol.” Jaj i talemaot se “i no gat wan pruf nating se [ol wok blong brata ya] i brekem loa.” Niuspepa ya Associated Press i givim wan ripot long saed blong kot kes ya. Hem i raetem se: “Tede, kot i karemaot ol giaman toktok we i bin stap agensem wan lida blong ol Witnes Blong Jeova long Amenia. Ol tok ya oli bin agensem hem se hem i stap fosem ol man blong joenem grup blong hem mo i stap pulum ol yangfala blong oli no joen long ami. Afta we kot i sidaon blong lesin long bisnes ya blong tu manis, kot i talem se i no gat naf pruf agensem lida ya, Levon Markarian [Lyova Margaryan]. Sipos hem i bin lusum kes ya hem i mas spenem faef yia long kalabus. . . . Konstitusen blong Amenia i talem se ol man oli fri blong wosip olsem oli wantem. Nating se i olsem, [gavman] i no wantem rejistarem ol niufala jos mo i laekem moa blong sapotem bigfala jos blong ol man Amenia hemia Apostolik Jos.” Toktok we Organization for Security and Cooperation in Europe (OSCE) i givim long ol niuspepa long Septemba 18, 2001, i talem se: “OSCE i agri long disisen we kot i bin tekem long bisnes ya. Be ofis blong OSCE i sore yet se ol loea blong gavman oli bin statem bisnes ya.”

Ol Loea Blong Gavman Oli Strong Yet

Nomata long ol samting ya, ol loea blong gavman oli askem blong lukluk long bisnes ya bakegen, mo hemia i mekem se kot i sidaon fo manis moa. Long stat blong kot ya, taem i kam blong Brata Margaryan i toktok. Ale, wan long ol jaj nao i putum faswan kwestin long brata ya. Taem Brata Margaryan i stat givim ansa, jeaman i katem toktok blong hem mo i sakem wan narafala tok agensem hem. Ale, evritaem we Brata Margaryan i wantem givim ansa long wan kwestin, jeaman ya i katem toktok blong hem. Mo tu, jeaman i no givim risen from wanem hem i talem long kot blong ravemaot long ol buk blong kot, bighaf blong ol kwestin we loea blong brata ya i askem long hem. Taem kot kes ya i stap gohed, sam man we oli krangke long skul blong olgeta mo we oli agensem ol Witnes, oli hivap insaed long kot rum ya mo oli stap singaot bigwan mo tok swea long Brata Margaryan. Afta long sesen, televisin i talemaot plante giaman ripot long saed blong kot kes ya. Sam ripot oli talem se Brata Margaryan hem wan i soemaot se hem i rong. Be hemia wan giaman ripot.

Afta we kot i bin gohed blong samtaem, jeaman blong ol trifala jaj i mekem evriwan i sek. Hem i ridimaot wan leta blong Kaonsel we i lukluk long wok blong ol jos insaed long kantri. Leta ya i askem strong long ofis blong ol loea blong gavman se oli mas tekem aksin we i strong moa agensem Brata Margaryan. Ol man blong narafala kantri, we oli stap lesin long kot ya tu, oli sek long toktok blong leta ya. Oli sek from we Amenia hem i wan memba blong Kaonsel blong Yurop. Hemia i min se Amenia i agri long loa blong Kaonsel ya se hem i mas “meksua se olgeta Jos no olgeta komuniti blong ol jos, wetem olgeta ya tu we man i talem se oli ‘niufala skul,’ oli save gohed long wok blong olgeta we man i no gat raet blong spolem olgeta.”

Long ol wik we oli kam, kros i stat kam antap bigwan insaed long kot rum. Ol man we oli agensem ol Witnes Blong Jeova oli stap tok strong mo oli faetem ol Witnes insaed mo afsaed long kot haos. Samfala oli kikim leg blong ol woman we oli Witnes Blong Jeova. Oli faetem wan Witnes be taem hem i no faet bak, olgeta ya oli kros nao oli givim bigfala kil long baksaed blong hem. Witnes ya i mas go slip long hospital.

Long semtaem we ol samting ya oli stap hapen, wan narafala jaj i kam tekem ples blong hemia we i jeaman fastaem. Sam man we oli kam lesin long kot kes ya oli traem mekem loea blong ol Witnes Blong Jeova i fraet mo daonem tingting blong hem. Be niufala jeaman ya i bos gud long olgeta man mo i holem pis insaed long kot rum. Wan woman insaed long kot rum ya i stap singsingaot strong se bambae oli kilim loea blong ol Witnes. Ale, jaj ya i givim oda long ol polis se oli mas karem woman ya i goaot long kot rum.

Oli Karem Bisnes Ya i Go Long Hae Kot Blong Amenia

Ale, long Maj 7, 2002, kot blong apil i agri long disisen we faswan kot i bin tekem. Be samting we i narakaen se, long dei bifo we kot i givimaot disisen blong hem, Kaonsel we i lukluk long wok blong ol jos insaed long kantri ya, i finis. Ale, bakegen, ol loea blong gavman oli tekem kes ya i go antap moa, i go long kot we i hae moa long ol narawan long Amenia—hemia we oli kolem Kot blong Cassation. Ol loea blong gavman oli askem kot sipos oli save traem kes ya bakegen blong “oli givim wan disisen we i faenem fol long [ol Witnes Blong Jeova].”

Long Eprel 19, 2002, long 11 klok long moning, sikis jaj oli sidaon blong lesin long kot kes ya. Jaj Mher Khachatryan i jeaman blong kot ya. Wan loea blong gavman we i statem toktok blong hem, i talem se hem i harem nogud bigwan se tu narafala kot i no bin faenem sam pruf blong jajem Brata Margaryan. Be taem hem i talem tok ya, fo long ol jaj ya nao oli katem toktok blong hem mo oli kwestinim hem. Wan long ol jaj ya i stretem loea ya se hem i stap traem blong tanem tingting blong ol man long kot blong oli agensem ol Witnes, from we hem i yusum wok blong prij we ol Witnes Blong Jeova oli mekem, mo risen ya se gavman i no rejistarem ol Witnes, olsem tufala risen blong jajem Brata Margaryan. Be tufala risen ya oli no go agensem Atikol namba 244. Ale, jaj ya i talem stret se i olsem we loea ya i stap “yusum kot kes ya blong givim trabol long ol Witnes.” Wan long ol jaj ya i tokbaot sam narafala kot kes we oli bin jajem long Yuropian Kot long saed blong ol Witnes Blong Jeova. Mo hem i se, long ol kot kes ya, oli jajem ol Witnes Blong Jeova olsem wan “skul we plante man oli save long hem” mo we European Convention on Human Rights i mas protektem. Taem jaj ya i stap toktok, wan pris insaed long kot rum i singaot bigwan se ol Witnes Blong Jeova oli stap seraotem ol kantri. Kot i givim oda long hem blong stap kwaet.

Nao ol jaj ya oli singaot Lyova Margaryan i kam sidaon fored long olgeta man—wan samting we neva hae kot ya i bin mekem bifo. Brata Margaryan i talemaot Kristin bilif blong ol Witnes Blong Jeova. (Mak 13:9) Afta we ol jaj oli tekem smoltaem blong storian, kot i sidaon bakegen mo olgeta evriwan oli agri se oli “no faenem fol.” Brata Margaryan i harem gud bigwan mo ating evriwan oli luksave samting ya long fes blong hem. Long disisen we kot i tekem, oli raetem long pepa se: “Ol wok ya [we Lyova Margaryan i stap mekem], i no stret blong talem se oli brekem loa, mo man we i putum man long kot from ol risen olsem, hem i agensem Atikol namba 23 long Konstitusen Blong Amenia mo Atikol namba 9 long European Convention.

Frut We i Kamaot From Disisen Ya

Sipos ol loea blong gavman oli bin winim kes ya, maet oli openem rod blong jajem ol narafala elda blong ol Witnes long olgeta kongregesen blong Amenia. I gud sipos klia disisen ya we kot i givim bambae i blokem ol man blong gohed wetem fasin blong olgeta blong givim trabol long ol Witnes. Tru, sipos ol loea blong gavman oli bin winim kes ya, bambae hemia i olsem wan eskius blong oli gohed blong no rejistarem ol Witnes Blong Jeova. Yumi tangkiu tumas we disisen blong kot nao i karemaot eskius ya.

Naoia yumi wet mo luk sipos gavman bambae i rejistarem skul blong ol Witnes Blong Jeova long kantri ya we i gat bitim 7,000 Witnes long hem. Be long taem we i stap naoia, trufala wosip i gohed yet long “ples blong hil ya Ararat.”

[Futnot]

^ Hemia wan risen from wanem ol man Amenia oli talem se Bigfala Hil ya Ararat i blong kantri blong olgeta. Longtaem bifo, king blong Amenia i bin rul antap long wan bigfala ples, mo ples ya i go kasem ol hil blong Ararat. Taswe long Grik Baebol we oli kolem Septuagin, vas blong Aesea 37:38 i no talem “Ples Blong Hil Ya Ararat” be i talem “Amenia.” Long taem blong yumi, Bigfala Hil ya Ararat i stap long kantri blong Turkey, klosap long boda blong hem, saed i go long is.

[Tok blong pija long pej 12]

Lyova Margaryan long kot

[Tok blong pija long pej 13]

Brata Margaryan mo famle blong hem