Go long ol haf insaed long hem

Go long lis blong ol haf

Wan Kwestin

Wan Kwestin

Wan Kwestin

?Kristin kongregesen i ting wanem long man we i kakae bitim mak?

Tok blong God i agensem fasin blong drong mo fasin blong kakae bitim mak, se man i no save mekem wok blong God sipos hem i gat ol fasin ya. Sipos wan man i gat fasin we oltaem hem i kakae bitim mak mo i no wantem jenisim fasin ya, long lukluk blong Kristin kongregesen man ya i sem mak long man we i stap drong. Ol man olsem oli no save stap olsem memba blong Kristin kongregesen.

Ol Proveb 23:20, 21 i talem se: “I nogud yu go joen wetem ol man we oli stap dring tumas mo oli stap kakae we i bitim mak. Man we i stap drong oltaem mo i stap kakae tumas bambae i kam puaman. Sipos yu no wok, yu stap kakae nomo, mo yu stap slip, bambae i no longtaem yu stap werem ol rabis klos nomo.” Long Dutronome 21:20 (King James Version) yumi ridim se, folem Loa blong Moses, oli mas kilim i ded wan man we i stap ‘stronghed tumas mo i rebel.’ Long vas ya, oli tokbaot tu fasin blong stronghed man ya we i no wantem lesin long toktok blong narafala. Faswan se hem i “kakae bitim mak,” mo namba tu se hem i “man blong drong.” I klia se long Isrel bifo, wan man we i gat fasin ya blong stap kakae bitim mak i no save stap olsem man blong God.

?Be olsem wanem yumi save sipos wan man i stap kakae bitim mak? ?Mo Kristin Grik Haf blong Baebol i talem wanem long saed ya? Wan man blong kakae bitim mak hem i gat fasin griri we oltaem hem i wantem kakae moa mo dring moa, we i neva harem se i naf. Taswe yumi makem se fasin ya blong kakae bitim mak hem i joen wetem fasin griri. Mo Tok blong God i talem se “man we i wantem plante samting tumas,” no we i griri, hem i wan long olgeta ya we bambae oli no save go long niufala wol blong God. (1 Korin 6:9, 10; Filipae 3:18, 19; 1 Pita 4:3) Antap long hemia, taem aposol Pol i givim woning long ol Kristin se oli no mas ‘ronem ol samting we tingting blong olgeta i wantem,’ hem i tokbaot fasin blong ‘dring lusum hed, ol lafet blong mekem nogud nomo, mo ol narafala samting olsem.’ (Galesia 5:19-21) Plante taem, fasin blong kakae bitim mak i joen wetem fasin blong drong, mo tufala fasin ya i stap long ol lafet blong mekem nogud nomo. I sua se fasin blong kakae bitim mak hem i wan long “ol narafala samting olsem” we Pol i tokbaot. Wan Kristin we ol man oli save hem from fasin blong hem blong kakae bitim mak, mo we hem i stronghed mo i no wantem jenisim griri fasin blong hem, hem i no save stap memba blong kongregesen. Bambae kongregesen i putumaot hem sem mak olsem we oli putumaot olgeta ya we oli stap ‘ronem ol samting we tingting blong olgeta nomo i wantem.’​—1 Korin 5:11, 13. *

Tok blong God i talem se wan man we i kakae bitim mak hem i sem mak nomo long wan man we i stap drong. Be i no isi blong luksave man we i kakae bitim mak. I moa isi blong luksave man we i drong, from ol fasin blong hem oli defren. Be i no isi blong talem stret se wetaem nao i klia se wan man i kakae bitim mak, from we i no wan samting we yumi save luk klia long bodi blong man. Taswe, taem ol elda blong kongregesen oli mas stretem wan bisnes olsem, oli mas lukaot gud, mo oli mas yusum fasin luksave.

Maet yumi ting se man we i fatfat nao hem i man we i stap kakae bitim mak. Be samting ya i no tru long evri man. Samtaem man i fatfat from we hem i gat wan sik we i mekem hem olsem. Sam narafala man, maet oli fatfat from we famle laen blong olgeta i olsem. Mo i gat wan samting tu we yumi no mas fogetem, hemia se man we i fatfat tumas, hem i gat wan problem long bodi, be man we i kakae bitim mak hem i gat wan problem long tingting blong hem. Taem man i fatfat tumas, i min se bodi blong hem i bigwan no i gat plante gris long hem, be man we i kakae bitim mak hem i wan man we i griri mo i kakae we i kakae mo i had blong stop. Taswe, i no saes blong bodi blong man we i soemaot se hem i man blong kakae bitim mak, be tingting we man ya i gat long kakae. Wan man i save bunbun be maet hem i wan man blong kakae bitim mak. Mo tu, saes blong bodi blong ol man i defdefren folem kalja mo kantri blong olgeta wanwan.

?Wanem ol saen we oli soemaot se man i gat problem ya blong kakae bitim mak? Wan man olsem, hem i no save bos long hem wan. Maet klosap evri taem we hem i kakae, hem i bitim mak gogo hem i harem nogud mo maet hem i sik from bel blong hem i fulap tumas. From we hem i no save bos long tingting blong hem, hem i soemaot se hem i no rili kea long nem blong Jeova mo long gudnem blong ol man blong Jeova tu. (1 Korin 10:31) Hemia i defren olgeta long wan man we, wanwan taem, hem i kakae bigwan. Man olsem, yumi no save talem se hem i stap “wantem evri samting” we hem i luk, blong i kakae. (Efesas 5:5) Nating se i olsem, maet Kristin ya i nidim help mo yumi mas folem advaes blong Galesia 6:1. Long vas ya Pol i talem se: “Ol brata mo sista. Sipos wan long yufala i foldaon, yufala we Spirit blong God i stap long yufala, yufala i mas givhan long hem blong stretem hem. Be yufala i mas mekem long kwaet fasin.”

?From wanem advaes ya we Baebol i givim blong lukaot se yumi no gat fasin blong kakae bitim mak, i impoten tede? From we Jisas i givim woning se long taem blong yumi bambae samting ya i bigwan moa i se: “Yufala i mas lukaot gud. Yufala i no mas westem taem blong yufala long fasin ya we yufala i stap ronem lafet, mo yufala i stap drong, mo yufala i stap tingting tumas long laef blong wol ya. I nogud Dei ya blong mi i kam kasem yufala wantaem nomo, we yufala i no tingbaot nating, olsem we yufala i fas long wan trap.” (Luk 21:34, 35) Taem yumi blokem fasin blong bitim mak long kakae, yumi stap blokem tu, ol fasin blong laef we oli save spolem yumi blong gohed gud long saed blong spirit.

Fasin blong no bitim mak long kakae mo dring, hem i wan gudfala Kristin fasin. (1 Timoti 3:2, 11) Taswe, bambae Jeova i halpem olgeta man we oli traehad blong folem ol advaes we Baebol i givim long saed blong fasin blong kakae mo dring.​—Hibrus 4:16.

[Futnot]

^ Lukluk “Wan Kwestin” long Wajtaoa blong Mei 1, 1986 (Inglis mo Franis).