Go long ol haf insaed long hem

Go long lis blong ol haf

Ol Nambawan Samting We Jeova i Wokem Oli Leftemap Hem

Ol Nambawan Samting We Jeova i Wokem Oli Leftemap Hem

Ol Nambawan Samting We Jeova i Wokem Oli Leftemap Hem

JEOVA GOD hem i moa hae i bitim we ol sinman oli save tingbaot. Ol samting we hem i wokem long wol mo long skae oli presem hem mo oli mekem yumi sapraes.​—Ol Sam 19:​1-4.

I stret nomo we yumi lesin long Jeova taem hem i toktok, from we hem i God ya we i Wokem olgeta samting mo we i Haefala Masta blong Heven mo Wol. !Be, ating bambae yumi sapraes bigwan sipos Jeova i toktok long yumi ol man long wol ya! Tingbaot sipos hem i toktok long yu, maet tru long wan enjel. Ating bambae yu lesin gud. Ating stret man ya Job i bin lesin gud taem God i toktok long hem samwe 3,500 yia bifo. ?Yumi save lanem wanem from ol toktok we God i talem long Job long saed blong wol mo skae?

?Hu i Mekem Wol Ya, Mo Hu i Bos Long Solwota?

Long taem blong Job i gat wan bigfala win, nao voes blong God i kamaot long win ya, i askem kwestin long Job long saed blong wol mo solwota. (Job 38:​1-11) Wan man long wol ya we i mekem plan blong haos, i no jusum se wol ya bambae i bigwan olsem wanem mo i no givhan blong wokem. God i skelem wol ya wetem wan haos, nao i askem long Job se: “?Hu i putum fas ston long kona blong fandesen ya, we ol narafala ston blong hem oli laenap long hem”? !I no wan man we i mekem olsem! Ol enjel blong God oli stap lukluk mo oli glad tumas taem oli luk Jeova i wokem wol ya.

Taem yumi skelem longfala laef blong God wetem ol yia we solwota i bin stap, i olsem we solwota i wan pikinini nomo we i jes bon, mo i olsem we God i putum klos long hem. ‘Solwota i kamaot fastaem olsem we pikinini i bon, i kamaot long bel blong mama blong hem.’ God i blokem solwota olsem we hem i satem doa long hem mo i lokem. Mo solwota i kamsoa mo i drae from we mun mo san i pulum hem.

The World Book Encyclopedia i se: “Win nao i mekem ol smosmol wef blong solwota mo ol bigbigfala wef blong hariken tu, we oli save hae olsem 30 meta. . . . Afta we win i finis, ol wef oli muvmuf yet antap long solwota, mo oli save go longwe long ples we oli stat long hem. Ol wef ya oli kam moa kwaet mo oli kam longwan moa. Biaen, ol wef oli kamsoa, nao oli brok long sanbij.” Solwota i lesin long oda blong God se: “Bambae yu go kasem ples ya, yu no bitim i go moa. Paoa blong yu bambae i finis long ples ya.”

?Hu i Mekem Delaet i Kamtru?

Biaen, God i askem kwestin long Job long saed blong delaet mo sam narafala samting we Hem i wokem. (Job 38:​12-18) I no gat man i save bos long delaet mo tudak. I olsem we moning i holem wol ya, i seksekemgud, blong ol man nogud oli kamkamaot long ol ples blong olgeta we oli stap haed long hem. Ol man nogud oli “stap wet blong i tudak lelebet” nao oli go mekem ol rabis fasin blong olgeta. (Job 24:​15, 16) Be delaet i mekem ol man nogud oli go haed.

Taem God i mekem delaet i kamtru long olgeta ples blong wol, wan afta narawan, i olsem we delaet i livim mak blong hem long wol, sem mak olsem man we i wokbaot long sanbij i livim trak blong leg blong hem i stap. Laet blong san i mekem ol defdefren kala oli kamaot, we i flasemgud wol ya olsem wan naesfala blangket. I no Job we i mekem ol samting ya. Hem i no go wokbaot long botom blong dip solwota blong lukluk ol gudgudfala samting blong hem. !Taswe, kam kasem tede, ol man we oli stadi long ol samting long solwota oli gat smol save nomo long ol samting ya!

?Hu i Wokem Ples Ya Blong Putum Sno Mo Ston Blong Aes?

I no gat man i save ples we laet mo tudak i kamaot long hem. I no gat man i save go long ples we God i putumgud sno mo ol ston blong aes i stap, blong yusum olgeta “long taem blong trabol, mo long dei blong faet.” (Job 38:​19-23) Taem Jeova i yusum ol ston blong aes blong faet agens long ol enemi blong hem long Gibeon, “ol ston ya oli kilim plante man moa, i winim we Josua olgeta oli kilim.” (Josua 10:11) Ating bambae Hem i yusum ol ston blong aes we yumi no save se oli bigwan olsem wanem, blong kilim i ded ol rabis man we Gog, hemia Setan, i lidim olgeta.​—Esikel 38:​18, 22.

Long Julae 2002, long sentrol Provins blong Henan long Jaena, ol ston blong aes we oli bigwan olsem eg blong faol oli kilim 25 man i ded, mo oli givim kil long 200 man. Wan man Itali we i katem ol naesfala pija long wud no ston, nem blong hem Benvenuto Cellini, i tokbaot ol ston blong aes we oli folfoldaon olsem ren long yia 1545, i se: “Mifala i stap wokbaot i go long Lyons, we bambae i tekem wan moa dei blong kasem . . . nao tanda i faerap bigwan we i olsem se ol man oli stap klaphan mo i mekem ples i seksek. . . . Biaen long bigfala tanda ya, wan noes we i bigwan we i bigwan i kamaot long skae, i mekem mi mi fraet, mi ting se en blong wol i kam finis; ol ston blong aes oli stat folfoldaon be i no gat ren nating, ale mi mi stop smoltaem long hos blong mi . . . ol ston blong aes oli kam bigwan olsem ol laman. . . . Strong win ya i blu we i blu longtaem. Afta, ol samting ya i stop . . . Nao mifala i soem long mifala ol skras mo ol kil we mifala i gat from win ya; be taem mifala i wokbaot i go klosap wan kilometa haf, mifala i luk wan samting we i moa nogud i bitim wanem we i kasem mifala. Ples i nogud tumas, i no gat tok we i save eksplenem. Ol tri oli no moa gat lif blong olgeta mo oli brobrok olbaot; ol anamol oli ded olbaot long graon; plante man we oli lukaot long ol anamol olgeta tu oli ded; mifala i luk plante ston blong aes we man i no naf blong holem wetem tufala han blong hem.”​—Autobiography (Book 2, 50), Harvard Classics, Volium 31, pej 352-353.

?Wanem bambae i hapen taem Jeova i openem ol ples we hem i putumgud ol sno mo ol ston blong aes oli stap, blong yusum olgeta agens long ol enemi blong hem? Ol man ya bambae oli no save laef tru long taem ya we Jeova i yusum ol samting ya blong mekem tingting blong hem i kamtru.

?Hu i Mekem Ren, Wota Blong Naet, mo Aes?

Biaen, Jeova i askem kwestin long Job long saed blong ren, wota blong naet, mo aes. (Job 38:​24-30) God nao i bigfala Man we i mekem Ren, mo hem i “stap mekem ren i kam long ples we i no gat man long hem” tu. Ren, aes, mo wota blong naet we i kam aes, oli no kamaot long wan man long wol ya.

Buk ya The Nature Bulletin, i talem se: “Wan samting we i narakaen mo i impoten [long saed blong aes], hemia se wota i stap solap taem i kam aes . . . Aes we i kavremap ol smosmol lek long taem blong kolkol, i mekem se ol anamol (olsem ol fis) mo ol gras oli save stap laef aninit long wota ya. Sipos . . . wota i kam smol moa taem i kam aes, bambae aes ya i hevi moa i bitim wota ya, nao aes ya bambae i godaon long botom. Nao aes bambae i kavremap wota ya bakegen, gogo olgeta wota ya bambae i kam aes. . . . Sipos i olsem, ol reva, ol smol wota, ol lek, mo maet solwota, long ol ples blong wol we oli kolkol, bambae oli aes oltaem nomo.”

!Yumi gat bigfala tangkiu from we ol wota ya oli no stap kam aes evriwan! Mo yumi rili glad se Jeova i wokem ol samting olsem ren mo wota blong naet, blong mekem ol tri mo ol narafala samting oli gru gud.

?Hu i Putum Ol Loa We i Holem Ol Samting Long Skae?

Biaen, God i askem kwestin long Job long saed blong ol samting long skae. (Job 38:​31-33) Grup blong ol sta ya we nem blong hem Kimah, samfala oli kolem Pleades. Hemia wan grup blong sta we i gat seven bigfala sta long hem wetem plante smosmol sta. Sipos yu stap long san, bambae i tekem 380 yia blong kasem ol sta ya sipos yu spid olsem spid blong laet. Man i no save ‘fasem ol seven sta ya we nem blong olgeta Pleades i stap wanples.’ I no gat man i save ‘tekemaot rop we i fasemtaet ol sta ya we nem blong olgeta Oraeon,’ we bifo oli kolem Kesil. Yumi no savegud wanem nem ol man tede oli putum long tufala grup blong sta we bifo oli kolem Mazzaroth mo Ash. Nating se i olsem, be man i no save lidim olgeta mo bos long olgeta. Man i no save jenisim “ol loa we i holem ol samting long skae.”

God nao i putum ol loa we oli lidim ol samting long skae, mo we oli gat paoa long ol samting long wol ya olsem weta, ol taed, win raonabaot long yumi, mo olgeta samting we oli stap laef long wol ya. Tingbaot san. Buk ya The Encyclopedia Americana (we oli printim long 1996) i talem se: “San i givim laet long wol ya mo i mekem i hot. San i givhan long ol tri mo flaoa blong oli grugud, hem i pulum solwota mo sam narafala wota long ol lek mo reva i go antap, hem i givhan blong mekem se i gat win, mo i mekem plante narafala wok we i impoten long ol samting we oli laef long wol ya.” Semfala buk i talem se: “Blong yumi kasem save long bigfala paoa blong san, yumi save tingbaot se, olgeta paoa we i stap long win, long ol reva, mo long ol ples blong wota, wetem olgeta paoa we i stap long ol wud, jakol, mo oel we ol man oli yusum blong mekem faea, hemia paoa blong san we i kasem smolfala wol ya, nating we yumi stap 150 milian kilometa longwe long san.”

?Hu i Putum Fasin Waes Long Ol Klaod?

Jeova i talem long Job blong tingbaot ol klaod. (Job 38:​34-38) Man i no save askem long wan klaod blong i kamaot long skae mo i mekem ren i foldaon. !Be olgeta man long wol oli dipen fulwan long plan ya we God i putumap se, san i pulum wota i go antap, i kam klaod, mo i foldaon bakegen olsem ren!

?Wanem ya plan ya we wota i stap go antap long klaod mo i foldaon bakegen olsem ren? Wan buk i talem se: “Plan ya i gat fo haf blong hem: Ples we i fulap long wota, san i pulum i go antap, i foldaon olsem ren no sno, mo i ron i go long ol reva. Wota i stap oltaem long graon, long solwota, long ol lek, ol reva; mo ol ples we sno mo aes i stap long hem. San i pulum wota ya sloslo i go antap long skae olsem smok, i kam klaod, mo biaen i foldaon bakegen long wol ya olsem ren mo sno, mo sloslo i ron i go long solwota no i go antap bakegen long win raonabaot long yumi. Klosap olgeta wota long wol i go antap mo i foldaon plante taem.”​—Microsoft Encarta Reference Library 2005.

Ren we i stap long ol klaod i olsem wota we i stap insaed long ol botel long skae. Taem Jeova i kafsaedem ol wota ya, ren i foldaon we i foldaon, mekem se graon i kam sofmad, mo biaen i kam strong. God i save mekem ren mo i save blokem ren tu blong i no foldaon.​—Jemes 5:​17, 18.

Taem ren i foldaon, plante taem i gat laetning tu. Be man i no save mekem laetning i faerap. Baebol i talem se, i olsem we laetning i talem long God se: “!Yes, Masta!” Buk ya Compton’s Encyclopedia i talem se: “Laetning i mekem sam impoten kemikol * long win raonabaot long yumi oli jenis. Taem laetning i faerap long skae, bigfala hot we i kamaot long hem i joenem naetrojin mo oksijen * i kam olsem wan kaen asid, nao taem i meks wetem wota hem i jenis i kam sam narafala kemikol. Ol kemikol ya oli foldaon long wol ya taem i ren. Long rod ya, win we i stap raonabaot long yumi i save gohed blong givim ol gudgudfala samting we graon i nidim blong mekem ol tri oli gru.” Man i no save fulwan yet olsem wanem laetning i wok, God nomo i save.

Ol Nambawan Samting We God i Wokem Oli Presem Hem

Ol nambawan samting we God i wokem oli rili leftemap hem. (Revelesen 4:11) !Ating Job i sapraes bigwan long ol toktok blong Jeova long saed blong wol ya, ol sta, mo ol narafala samting long skae!

Ol nambawan samting we God i wokem we yumi jes tokbaot, i no olgeta ya nomo we God i askem kwestin long Job from, mo we i tokbaot wetem Job. Be nating, olgeta samting ya we yumi bin tokbaot, i pusum yumi blong talem se: ‘Neva bambae yumi save makem paoa blong God.’​—Job 36:26.

[Ol Futnot]

^ Samting olsem wota, paoda, no gas, we taem i joen wetem ol narafala samting hem i save jenis.

^ Wan gas long win we olgeta laef samting oli nidim blong laef.

[Foto Credit Line blong pija long pej 14]

Snowflake: snowcrystals.net

[Foto Credit Lines blong pija long pej 15]

Pleiades: NASA, ESA, and AURA/Caltech; fish: U.S. Fish & Wildlife Service, Washington, D.C./William W. Hartley