Go long ol haf insaed long hem

Go long lis blong ol haf

Jeova i Talemaot “Fastaem Ol Samting We Biaen Oli Hapen”

Jeova i Talemaot “Fastaem Ol Samting We Biaen Oli Hapen”

Jeova i Talemaot “Fastaem Ol Samting We Biaen Oli Hapen”

“Mi mi talemaot fastaem ol samting we biaen oli hapen. Bifo finis, mi mi talemaot ol samting we biaen oli kamtru.”​—AESEA 46:10.

1, 2. ?Wanem samting we yumi sapraes long hem long saed blong taem ya we ol ami oli winim Babilon? ?Samting ya i soemaot wanem long saed blong Jeova?

 LONG naet, taem ples i kwaet we i kwaet, ol soldia oli wokbaot sloslo i kam folem Reva Yufretes. Oli ol enemi blong Babilon we oli wantem winim strong taon ya. Nao taem oli kasem taon ya, oli sek. !Bigfala get blong stonwol blong taon ya i open! Ale, oli kamaot long reva, oli klaem i go antap kasem get ya, mo oli go insaed long taon ya. Kwiktaem nomo oli winim taon ya. Wantaem nomo, Sirus we i lida blong olgeta, i kam rula blong kantri ya, mo biaen hem i givim oda se ol man Isrel we oli stap kalabus long Babilon bambae oli gofri. Ale plante taosen man Isrel oli gobak long ples blong olgeta blong stanemap wosip blong Jeova bakegen long Jerusalem.​—2 Kronikel 36:​22, 23; Esra 1:​1-4.

2 Ol man blong stadi long histri oli faenemaot se ol samting ya oli rili hapen long ol yia 539 B.K.T. * kasem 537 B.K.T. Be samting we yumi sapraes long hem, se tok i kamaot 200 yia bifo we ol enemi oli winim Babilon, blong talem se samting ya bambae i hapen. Long taem ya Jeova i givim tok long profet Aesea blong soemaot olsem wanem ol ami ya bambae oli winim Babilon. (Aesea 44:24–45:7) God i talemaot fastaem ol samting we biaen bambae i hapen taem oli winim taon ya, mo tu hem i talem nem blong king ya we bambae i winim. * Jeova i toktok long ol man Isrel we oli witnes blong hem long taem bifo, i se: “Yufala i mas tingbaot ol samting ya we oli kamtru bifo finis. Yufala i mas luksave we mi nomo mi God, mo we i no gat narafala god i stap we i olsem mi. Bifo olgeta, long stat blong olgeta samting, mi mi talemaot fastaem ol samting we biaen oli hapen. Bifo finis, mi mi talemaot ol samting we biaen oli kamtru.” (Aesea 46:​9, 10a) Tru ya, Jeova nomo i God we i save fastaem samting we biaen bambae i hapen.

3. ?Wanem ol kwestin we bambae yumi faenem ansa blong olgeta?

3 ?Olsem wanem? ?God i save fastaem evri samting we biaen oli hapen, no hem i save sam samting nomo? ?Jeova i save fastaem wanem samting we yumi wanwan bambae i mekem? ?Hem i makemaot wanem samting we bambae i hapen long laef blong yumi? Long stadi ya mo long nekis stadi, bambae yumi tokbaot ansa we Baebol i givim long ol kwestin ya mo long sam narafala kwestin we oli joen wetem bisnes ya.

Jeova​—God Blong Ol Profet Tok

4. ?Hu i stamba blong ol profet tok blong Baebol?

4 From we Jeova i naf blong save fastaem samting we biaen bambae i hapen, hem i givim profet tok long plante man blong hem blong oli raetemdaon long Baebol. From samting ya, yumi naf blong save samting we Jeova i plan blong mekem. Jeova i talemaot se: “Ol samting ya we mi mi talemaot se bambae oli kamtru, naoia, olgeta oli kamtru finis. Mo naoia, bambae mi mi talemaot ol niufala samting long yufala, we oli no stat nating blong kamtru.” (Aesea 42:9) !Ol man blong God oli rili gat wan spesel blesing!

5. ?Ol man we oli save fastaem long samting we biaen bambae Jeova i mekem, oli gat wanem wok?

5 Profet Amos i promes se: “Hae God i Masta blong yumi, mo ol profet oli man blong wok blong hem, mo oltaem, sipos hem i wantem mekem wan samting, hem i stap soemaot ol plan blong hem fastaem long olgeta.” Ol man we oli kasem save fastaem long samting we biaen bambae i hapen, oli gat wan wok blong mekem. Makemgud pijatok we Amos i yusum long nekis vas: “?Sipos wan laeon i stap singaot bigwan, yufala i ting se ol man oli no save fraet long hem?” Yes, taem ol man mo ol anamol oli harem wan laeon i singaot, wantaem nomo oli girap, oli rere blong tekem aksin. Long sem fasin, ol profet olsem Amos oli tekem aksin kwiktaem blong talemaot ol tok blong Jeova: “Hae God i Masta blong yumi, mo sipos hem i tok, ol profet blong hem oli mas go talemaot ol tok blong hem.”​—Amos 3:​7, 8.

“Tok” Blong Jeova i ‘No Save Mestem’

6. ?Olsem wanem “plan” blong Jeova i kamtru long saed blong Babilon?

6 Profet Aesea i talemaot tok blong Jeova se: “Ol plan blong mi bambae oli no save foldaon, mo . . . mi mi save mekem olgeta samting we mi mi wantem.” (Aesea 46:10b) “Ol plan” blong God, no wil blong hem long saed blong Babilon, hemia blong singaot Sirus blong i kamaot long Pesia, i go winim Babilon mo tekemaot paoa long kantri ya. Jeova i talemaot plan ya longtaem bifo we samting ya i hapen. Olsem yumi tokbaot finis, plan ya i kamtru long yia 539 B.K.T.

7. ?From wanem yumi save trastem “tok” blong Jeova fulwan se bambae i kamtru?

7 Klosap fo handred yia bifo we King Sirus i winim Babilon, Jeosafat we i king blong Juda i fesem ol ami blong Amon mo Moab. Nao hem i prea wetem bilif long Jeova, i se: “Hae God. Yu yu God blong ol bubu blong mifala. Yu yu stap long heven mo yu stap rul long olgeta kantri long wol ya. Yu yu strong tumas, yu gat olgeta paoa, mo i no gat man i save girap, i agens long yu.” (2 Kronikel 20:6) Aesea tu i soem strong bilif taem hem i talem se: “Hae God i gat olgeta paoa, mo hem i mekem tingting blong hem i strong finis blong mekem samting ya. Hem i stretem han blong hem finis blong panisim ol man ya, mo i no gat man i save blokem hem.” (Aesea 14:27) Biaen, taem King Nebukadnesa blong Babilon i kamgud bakegen afta we hed blong hem i krangke blong sam yia, hem tu i talem wetem tingting daon se: “Long olgeta man long wol ya, i no gat wan i save go agensem [God], i no gat wan i save talem long hem se, ‘?Yu stap mekem wanem ya?’ ” (Daniel 4:35) Yes, Jeova i promes long ol man blong hem se: “Tok blong mi bambae i . . . mekem olgeta samting we mi mi mekem plan se i mas mekem, we i no mestem wan long olgeta, bambae hem i mekem evri samting we mi mi sanem hem blong i mekem.” (Aesea 55:11) Yumi save trastem “tok” blong Jeova fulwan se bambae i kamtru. Samting we God i wantem mekem bambae i kamtru, i no save mestem.

‘Samting We God i Tingbaot Fastaem’

8. ?Wanem ‘samting we God i tingbaot fastaem, taem wol i no stap yet’?

8 Long leta we aposol Pol i raetem long ol Kristin long Efesas, hem i tokbaot ‘samting we God i tingbaot fastaem, taem wol i no stap yet.’ (Efesas 3:11) Hemia i no wan plan blong wok olsem ol man oli mekem, from we God i no nidim blong makemaot fastaem olsem wanem bambae i mekem wok blong hem. Nogat. Taem vas ya i tokbaot ‘samting we God i tingbaot fastaem,’ hem i stap soemaot strong tingting we Jeova i gat blong mekem plan blong hem long saed blong wol mo ol man, i kamtru. (Jenesis 1:28) Blong givhan long yumi blong kasem save se plan ya i no save mestem, bambae yumi lukluk faswan profet tok long Baebol.

9. ?Olsem wanem Jenesis 3:15 i joen wetem samting we God i tingbaot fastaem?

9 Promes we i stap long Jenesis 3:15 i soemaot se jes afta we Adam mo Iv i mekem sin, Jeova i mekemap tingting blong hem se woman we profet tok ya long Jenesis i tokbaot, bambae i gat pikinini, no wan boe. Jeova i save fastaem, ol frut we biaen bambae i kamaot from we woman ya mo Setan i badfren mo from we ol pikinini blong tufala oli badfren. Jeova bambae i letem Pikinini blong woman ya i kasem kil long leg blong hem. Be long stret taem blong God, Pikinini ya bambae i kilim snek ya no Setan long hed blong hem. Go kasem taem ya, samting we Jeova i tingbaot fastaem bambae i kamtru stret olsem hem i talem, folem laen blong ol man we Mesaea Jisas i kamaot long hem.​—Luk 3:​15, 23-38; Galesia 4:4.

Samting We Jeova i Makemaot Se Bambae i Hapen

10. ?Jeova i mekem plan fastaem se biaen bambae Adam mo Iv i mekem sin? Eksplenem.

10 Aposol Pita i tokbaot wok blong Jisas blong mekem samting we God i tingbaot fastaem i kamtru. Hem i se: “Bifo olgeta, taem God i no mekem wol yet, hem i jusumaot Kraes blong wokem samting ya. Mo naoia we i no longtaem bambae wol i finis, God i soemaot hem finis blong sevem yufala.” (1 Pita 1:20) ?Olsem wanem? ?Jeova i plan fastaem se bambae Adam mo Iv i mekem sin mo se Jisas Kraes bambae i ded olsem wan ransom sakrefaes blong pemaot ol man? Nogat. Tok ya “mekem wol” long vas ya i kamaot long wan Grik wod we i rili minim “sakem sid.” ?Bifo we Adam mo Iv i mekem sin, tufala i bin “sakem sid,” we i min se tufala i gat pikinini? Nogat. Tufala i gat pikinini afta we tufala i agensem loa blong God. (Jenesis 4:1) Taswe samtaem afta we Adam mo Iv i brekem loa blong God mo bifo we tufala i gat pikinini, Jeova i makemaot se bambae ‘pikinini blong woman’ i kamtru. Plan ya we Jeova i mekem wetem lav se Jisas bambae i ded mo i laef bakegen olsem wan ransom blong pemaot ol man, i mekem rod blong tekemaot sin we yumi kasem long Adam mo blong brekem paoa blong Setan.​—Matiu 20:28; Hibrus 2:14; 1 Jon 3:8.

11. ?Wanem samting we Jeova i makemaot blong mekem se plan we hem i gat fastaem bambae i kamtru?

11 God i makemaot wan narafala samting we bambae i hapen blong mekem tingting we hem i gat fastaem, i kamtru. Pol i tokbaot samting ya long leta we hem i raetem i go long ol Kristin long Efesas. Hem i talem se God i wantem se “olgeta samting we hem i mekem, bambae oli kam joen wanples. Hem i wantem we olgeta samting long heven mo long wol bambae oli kam joen long Kraes, we hem i olsem hed blong olgeta samting.” “Olgeta samting long heven” i minim olgeta we God i jusumaot blong oli rul wetem Kraes long heven. Long saed blong olgeta ya Pol i talem se: ‘Taem God i mekem plan ya, Kraes i joen wetem hem, nao God i makemaot mifala blong mifala i man blong hem. Hem i stap wokem olgeta samting stret long plan blong hem, olsem we hem nomo i wantem. Nao hem i wokem olsem long mifala, from plan ya blong hem we hem i tingbaot finis, bifo olgeta.’ (Efesas 1:​10, 11) Yes, Jeova i mekemap tingting blong hem fastaem se bambae wan smol grup blong man tu i kam ol pikinini blong woman blong God, blong joen wetem Kraes blong mekem ol blesing blong ransom sakrefaes blong hem oli kamtru long ol man. (Rom 8:​28-30) Aposol Pita i kolem smol grup ya se “wan tabu neson.” (1 Pita 2:9, NW ) Aposol Jon i kasem bigfala blesing blong luk wan vison we i talemaot stret namba blong ol man ya we bambae oli rul wetem Kraes​—hemia 144,000. (Revelesen 7:​4-8; 14:​1, 3) Taem oli rul wanples wetem Kraes we i King, oli mekem wok we i “leftemap nem blong God i go antap oltaem.”​—Efesas 1:​12-14.

12. ?Olsem wanem yumi save se Jeova i no makemaot evri samting long laef blong ol wanwan man insaed long grup blong ol 144,000?

12 Taem God i makemaot fastaem se bambae i gat 144,000 man we oli rul wetem Kraes, hemia i no min se hem i makemaot evri samting long laef blong ol wanwan man ya, blong bambae oli stap tru long hem mo mekem wok ya. Ol advaes long Grik haf blong Baebol oli go fastaem long ol tabu man ya, blong lidim olgeta mo mekem olgeta oli strong blong stap tru long God. Nao long rod ya bambae oli naf blong holemtaet blesing ya we God i singaot olgeta blong kasem, hemia blong go stap long heven. (Filipae 2:12; 2 Tesalonaeka 1:​5, 11; 2 Pita 1:​10, 11) Jeova i save fastaem se bambae i gat 144,000 man we oli naf blong mekem samting we hem i wantem. Be long saed blong hu nao ol man ya stret, samting ya i dipen long olgeta wanwan we God i singaot olgeta blong go long heven, se bambae oli mekem wanem fasin long laef blong olgeta. Hemia desisen blong olgeta nomo.​—Matiu 24:13.

Samting We Jeova i Jusum Blong Save Fastaem

13, 14. ?Fasin blong Jeova blong save fastaem samting we biaen bambae i hapen, i mas laenapgud wetem wanem? ?From wanem?

13 Jeova i God blong talemaot fiuja mo blong mekem tingting blong hem i kamtru. ?Taswe, olsem wanem hem i yusum fasin ya we hem i naf blong save fastaem samting we biaen bambae i kamtru? Faswan samting we yumi mas tingbaot se, olgeta rod blong God oli tru, oli stret, mo oli soemaot lav. Taem aposol Pol i raetem leta i go long ol Hibru Kristin long faswan handred yia K.T., * hem i talem se tok blong promes blong God mo tok blong mekem promes ya i strong, “tufala tok ya i no save jenis, mo long tufala tok ya God i no save giaman.” (Hibrus 6:​17, 18) Pol i talem sem samting long leta we hem i raetem i go long disaepol Taetas. Hem i talem se ‘God i no save giaman.’​—Taetas 1:2.

14 Wan narafala samting se: Nating we Jeova i gat olgeta paoa, hem i neva yusum paoa ya long fasin we i no stret. Moses i tokbaot fasin blong Jeova se “oltaem, tingting blong hem bambae i stap strong long [ol man blong hem]. Oltaem hem i stap mekem ol samting we i stret, mo i stap mekem sem mak nomo long olgeta man.” (Dutronome 32:4) Ol samting we Jeova i mekem oli laenap gud wetem ol nambawan fasin blong hem. Long ol aksin we hem i tekem, hem i mekem lav, waes, stret fasin mo paoa blong hem oli wok tugeta long fasin we i stretgud.

15, 16. ?Wanem jus we Jeova i givim long Adam long garen blong Iden?

15 Nao tingbaot samting we i hapen long garen blong Iden, mo olsem wanem Jeova i mekem askin blong hem i laenap wetem ol nambawan fasin blong hem. Papa Jeova i lavem ol pikinini blong hem long wol, ale hem i givim evri samting we olgeta oli nidim. Hem i mekem se Adam i naf blong tingting, skelemgud ol samting, mo mekem ol gudfala desisen. Adam i no olsem ol anamol we oli folem wan program nomo we Jeova i putum long olgeta. Hem i mekem Adam we hem i naf blong jus. From samting ya, taem God i stap sidaon long jea blong hem long heven, hem i lukluk i kamdaon long wol mo i luk se ‘olgeta wok ya we hem i mekem, oli gud we i gud tumas.’​—Jenesis 1:​26-31; 2 Pita 2:12.

16 Jeova i jusum blong putumap wan loa we Adam i mas folem. Adam i no mas kakae long ‘tri ya we frut blong hem i save mekem hem i save ol fasin we i gud, mo ol fasin we i nogud.’ Long taem ya, Jeova i givim naf save long Adam blong i save mekem wan desisen. Hem i letem Adam i kakae frut blong ‘olgeta tri long garen’ be wan nomo hem i no mas kakae. Hem i givim woning se sipos Adam i kakae frut blong tri ya, bambae hem i ded. (Jenesis 2:​16, 17) Yes, hem i eksplenem long Adam wanem bambae i kamaot from desisen we hem i mekem. ?Ale Adam i mekem wanem?

17. ?From wanem yumi save talem se Jeova i stap jusumaot nomo, samting we hem i wantem save se bambae i kamaot?

17 I luk olsem se Jeova i no jusum blong save fastaem wanem we Adam mo Iv bambae i mekem, nating se Hem i naf blong save evri samting bifo we i hapen. Taswe, nating se Jeova i naf blong save fastaem evri samting we biaen bambae i hapen, be hem i save jusum sipos hem i wantem save samting ya no nogat. Mo tu, from we Jeova i lavem ol man, hem i no save mekem nogud fasin ya blong makemaot fastaem se bambae man i brekem loa blong hem, wetem ol nogud frut we bambae man i kasem from. (Matiu 7:11; 1 Jon 4:8) Taswe, Jeova i save jusumaot wanem we hem i wantem save fastaem, hem i no wantem save evri samting we biaen bambae i kamaot.

18. ?Fasin blong Jeova blong no jusum blong save fastaem evri samting we biaen bambae i kamaot, i min se hem i no stretgud olgeta?

18 ?Olsem wanem? ?Sipos Jeova i no jusum blong save fastaem evri samting we biaen bambae i kamaot, hemia i min se hem i no stretgud olgeta, mo se hem i no gat olgeta paoa? No, i no minim olsem. Moses i talem se Jeova ‘i strong we i strong, i gudfala ples blong haed,’ mo hem i talem tu se: “Hem i stret olwe nomo.” Ol nogud frut we i kamaot from sin blong Adam, oli no fol blong God. Ol trabol we yumi kasem tede, oli kamaot from nogud fasin we Adam i mekem taem hem i brekem loa blong God. Aposol Pol i talem klia se “wan man nomo i statem fasin blong sin long wol ya. Mo from we hem i mekem sin, hem i ded. Be frut blong samting ya, hemia we ol man oli stap ded, from we olgeta oli mekem sin.”​—Dutronome 32:​4, 5; Rom 5:12; Jeremaea 10:23.

19. ?Long nekis stadi, wanem ol kwestin we bambae yumi tokbaot?

19 Long stadi ya, yumi luksave se Jeova i no save mekem fasin we i no stret. (Ol Sam 33:5) Defren olgeta, ol save blong Jeova, ol fasin blong hem mo ol rul blong hem, oli laenap wetem plan blong hem. (Rom 8:28) Jeova we i stamba blong ol profet tok blong Baebol, i save talemaot ‘fastaem ol samting we biaen oli hapen. Bifo finis, hem i talemaot ol samting we biaen oli kamtru.’ (Aesea 46:​9, 10) Mo tu, yumi luk se hem i save jusum wanem samting we hem i wantem save fastaem. ?Ale olsem wanem long yumi? ?Olsem wanem yumi save sua se ol desisen blong yumi oli laenap wetem plan blong God we i stanap long lav? ?Mo wanem ol blesing we bambae yumi kasem sipos yumi mekem ol desisen blong yumi oli laenap wetem plan blong hem? Nekis stadi bambae i tokbaot ol kwestin ya.

[Ol Futnot]

^ B.K.T. i minim Bifo Kristin Taem.

^ Lukluk smol buk ya we ol Witnes blong Jeova oli wokem, A Book for All People, pej 28.

^ K.T. i minim Kristin Taem.

?Yu Yu Save Eksplenem?

• ?Wanem sam samting we oli hapen long taem bifo blong soem se oltaem “tok” blong God i “kamtru”?

• ?Jeova i makemaot wanem samting, blong bambae plan ‘we hem i tingbaot fastaem’ i save kamtru?

• ?Olsem wanem Jeova i stap yusum fasin ya blong hem blong save fastaem samting we biaen bambae i hapen?

[Kwestin]

[Tok blong pija long pej 18]

Jeosafat i trastem Jeova fulwan

[Tok blong pija long pej 19]

God i talemaot fastaem se bambae Jisas i ded mo i laef bakegen

[Tok blong pija long pej 20]

?Jeova i makemaot fastaem samting we biaen Adam mo Iv i mekem?