Go long ol haf insaed long hem

Go long lis blong ol haf

Wan Kwestin

Wan Kwestin

Wan Kwestin

Taem blong karem ol kakae long garen i stat taem olgeta man (i no ol woman) long Isrel oli joen long Lafet blong Kakae Bred We i No Gat Is. ?Be sipos i olsem, hu i karem ol fas kakae blong bale i go long tempol?

Loa blong Moses i talem long ol man Isrel se: “Evri yia, yufala ol man, yufala i mas kam tri taem long ples ya we Hae God bambae i jusumaot, blong yufala i mekem wosip long hem. Trifala taem ya, hemia Lafet blong Pasova, mo Lafet blong Tekemaot Kakae long Garen, mo Lafet blong ol Wansaed Haos.” (Dutronome 16:16) Stat long taem blong King Solomon, ples ya we God i jusumaot hemia tempol we i stap long Jerusalem.

Faswan long ol trifala lafet ya, oli mekem long taem ya we ol tri oli jes stat blong karem flaoa. Lafet ya oli kolem Lafet blong Kakae Bred We i No Gat Is, mo hem i stat afta long Nisan 15, hemia wan dei afta long lafet blong Pasova, mo i gohed olsem gogo kasem Nisan 21. Long Nisan 16, hemia namba tu dei blong lafet ya, folem kalenda blong ol man Jiu, hem i taem we ol man Isrel oli stat blong karem ol fas kakae long garen. Long dei ya, hae pris bambae i tekem “ol fas kakae” blong bale we ol man Isrel oli karem i kam long hem mo hem i “leftemap long fes blong [Jeova]” long tempol. (Levitikas 23:5-12) ?From we olgeta man long Isrel oli mas stap long tempol blong mekem Lafet blong Kakae Bred We i No Gat Is, hu i karem ol kakae i kam olsem presen blong givim i go long Jeova?

Fulwan neson blong Isrel i kasem oda ya blong karem ol fas kakae blong garen i kam olsem presen blong givim long Jeova long taem blong Lafet blong Kakae Bred We i No Gat Is. I no nid we wanwan man Isrel i stat blong hivimap ol fas kakae long garen blong hem mo tekem ol kakae ya i kam long tempol. Be, oli jusum sam man blong mekem samting ya long nem blong fulwan neson. From samting ya, oli sanem wan grup blong man oli go long ol garen blong karem ol bale mo fasem long ol hip blong oli rere from Lafet blong Kakae Bred We i No Gat Is. Encyclopaedia Judaica i tokbaot samting ya i se: “Sipos bale i rere, bambae oli karem ol bale ya long ol garen raonabaot long Jerusalem nomo; be sipos no bambae oli karem long ol narafala garen long Isrel. I gat tri man we oli go karem bale. Wanwan long trifala man ya, i karem naef blong hem mo basket blong hem tu.” Bambae oli karem wan hip blong bale i go long hae pris mo bambae hae pris i givim i go long Jeova.

Oda ya we ol man Isrel oli kasem blong givim ol fas kakae long garen blong olgeta olsem presen, i wan nambawan janis blong soemaot fasin tangkiu blong olgeta i go long God from we Hem i blesem graon mo garen blong olgeta. (Dutronome 8:6-10) Samting we i moa impoten, hemia se ol fas kakae ya we oli givim olsem presen i go long God oli wan “pija nomo blong ol tru samting we i stap.” (Hibrus 10:1) Ol samting ya oli pija blong Jisas Kraes taem i laef bakegen long Nisan 16 long yia 33 K.T., hemia dei blong givim ol fas kakae blong garen i go long Jeova. Long saed blong Jisas, aposol Pol i raetem se: “Kraes ya, God i mekem hem i laef bakegen finis. Long olgeta we oli ded finis, hem i faswan we i laef bakegen. Hem i olsem fas kakae ya we i rere long garen. . . . Be olgeta ya bambae oli kasem laef ya wanwan, long stret fasin blong kasem. Faswan we i laef bakegen, hemia Kraes ya we i olsem fas kakae we i rere long garen. Nao biaen, long taem ya we hem bambae i kamtru, ol man blong hem bambae oli laef bakegen.” (1 Korin 15:20-23) Ol fas kakae blong garen we hae pris i leftemap long fes blong Jeova oli olsem sado nomo blong taem ya we Jisas i laef bakegen long ded—hem i faswan man we i laef bakegen blong kasem laef we i no save finis. Taswe Jisas i openem rod blong yumi ol man yumi fri long sin mo long ded.

[Foto Credit Line blong pija long pej 12]

© 2003 BiblePlaces.com