Go long ol haf insaed long hem

Go long lis blong ol haf

Folem Eksampol Blong Ol Man Blong Jehova We Oli Holemstrong

Folem Eksampol Blong Ol Man Blong Jehova We Oli Holemstrong

‘God i wantem blong yumi mekem ol fasin we i stret gud, yumi lavem ol man, mo yumi fren gud wetem hem we tingting blong yumi i stap daon.’MAEKA 6:8.

SINGSING: 6343

1, 2. ?Deved i soemaot olsem wanem se hem i holemstrong long God? (Yu luk pija long stat blong stadi.)

SOL wetem ol 3,000 soldia blong hem oli stap lukaotem Deved long draeples blong Juda, blong kilim hem i ded. Be wan naet, Deved mo ol man blong hem oli faenem ples we Sol wetem ol soldia blong hem oli stap long hem. Olgeta evriwan oli slip ded, ale Deved mo Abisae tufala i wokbaot sloslo long medel blong ol soldia ya mo tufala i faenem Sol. Nao Abisae i talem long Deved se:“Yu letem mi mi planem spia blong hem long hem. Bambae i gotru, i pas long graon wantaem nomo, mi no save mekem tu taem.” Be Deved i no letem hem i kilim Sol i ded. Hem i talem long Abisae se: “!No, yu no kilim hem! Hae God nomo i jusumaot king ya, mo hem bambae i panisim man we i kilim hem.” Mo Deved i gohed i se: “Mi mi wantem tumas blong [Jehova] i blokem mi oltaem, blong mi no traem blong kilim king ya.”—1 Samuel 26:8-12.

2 Deved i save samting we hem i mas mekem blong holemstrong long Jehova. Hem i save se hem i mas respektem Sol, mo tu hem i no tingbaot nating blong spolem hem. ?From wanem? From we God i jusumaot Sol blong i king blong Isrel. Tede tu, Jehova i wantem se yumi holemstrong long hem, mo yumi respektem olgeta we hem i letem olgeta blong oli lidim yumi.—Ridim Maeka 6:8.

3. ?Abisae i soemaot olsem wanem se hem i no lego Deved?

3 Abisae i respektem Deved, from we hem i save se God i jusumaot Deved blong i king. Afta we Deved i kam king, hem i mekem plante samting we i no stret. Hem i slip wetem woman blong Uria, mo i talem long Joab blong i letem ol enemi oli kilim Uria i ded. (2 Samuel 11:2-4, 14, 15; 1 Kronikel 2:16) Joab i brata blong Abisae, mo maet hem i talemaot long Abisae ol nogud samting we Deved i mekem. Nating se i olsem, Abisae i gohed nomo blong respektem Deved. Mo tu, from we Abisae i wan lida blong ol soldia, maet hem i save putumap hem wan i kam king. Be hem i no mekem olsem, hem i wok wetem Deved mo i protektem Deved long ol enemi blong hem.—2 Samuel 10:10; 20:6; 21:15-17.

4. (1) ?Olsem wanem Deved i soemaot gudfala eksampol long fasin ya blong holemstrong long God? (2) ?Bambae yumi tokbaot wanem long stadi ya?

4 Deved i holemstrong long Jehova long ful laef blong hem. Taem hem i yangfala, hem i kilim bigfala man ya Golaeat, we i stap tok nogud long Jehova mo ol man Isrel. (1 Samuel 17:23, 26, 48-51) Taem Deved i kam king mo i mekem sin, Jehova i sanem profet Natan blong stretem hem. Long taem ya, Deved i talemaot se hem i mekem sin, mo i tanem tingting blong hem. (2 Samuel 12:1-5, 13) Biaen, taem Deved i kam olfala, hem i givim plante gudfala samting blong givhan long wok blong bildim haos tempol blong Jehova. (1 Kronikel 29:1-5) Taswe, nating se Deved i mekem sam bigfala sin long laef blong hem, be hem i no lego Jehova. (Ol Sam 51:4, 10; 86:2) Long stadi ya, bambae yumi tokbaot olsem wanem yumi save holemstrong long Jehova, olsem Deved mo ol narafala man long taem blong hem. Mo bambae yumi tokbaot sam fasin we oli save givhan long yumi blong holemstrong long Jehova.

?BAMBAE YU YU HOLEMSTRONG LONG JEHOVA?

5. ?Yumi lanem wanem lesen long samting we Abisae i mekem?

5 Abisae i soemaot se hem i holemstrong long Deved, taem hem i wantem kilim Sol i ded. Be Deved i save se i rong blong mekem olsem from we ‘Jehova nao i jusumaot king ya,’ taswe hem i no letem Abisae i kilim Sol. (1 Samuel 26:8-11) Samting ya i tijim yumi long wan impoten lesen: Taem yumi mas jus se hu nao bambae yumi holemstrong long hem, i gud we fastaem yumi tingbaot ol rul long Baebol we oli save givhan long yumi blong mekem desisen ya.

I impoten we yumi holemstrong long Jehova nomo

6. Nating se yumi lavem ol fren mo famle blong yumi tumas, ?yumi mas lukaotgud long wanem samting?

6 Yumi evriwan yumi no wantem lego ol fren mo famle blong yumi, we yumi lavem olgeta tumas. Be from we yumi sinman, samtaem ol filing blong yumi oli save pulum yumi blong mekem sam samting we oli no stret. (Jeremaea 17:9) Taswe, sipos wan we yumi lavem hem tumas i mekem wan samting we i no stret mo i lego trutok, i impoten we yumi holemstrong long Jehova nomo.—Ridim Matiu 22:37.

7. ?Wan sista i soemaot olsem wanem se hem i holemstrong long Jehova taem hem i fesem wan hadtaem?

7 Sipos kongregesen i putumaot wan long famle blong yu, yu save soemaot long Jehova se yu holemstrong long Hem. Eksampol. Wan dei mama blong Anne we kongregesen i putumaot, i ringim Anne mo i talem se hem i wantem kam visitim Anne. [1] (Yu luk ol not, pej 25.) Mama blong Anne i talem se hem i no glad from we famle blong hem i no moa toktok long hem. Samting ya i mekem Anne i harem nogud tumas, mo Anne i promes blong raetem wan leta long hem. Be bifo we hem i raetem leta, hem i tingting dip long sam rul blong Baebol. (1 Korin 5:11; 2 Jon 9-11) Afta, taem hem i raetem leta hem i eksplenem long kaen fasin se mama blong hem nao i lego famle taem hem i mekem i no stret mo i no wantem tanem tingting blong hem. Anne i talem long mama blong hem se sipos hem i wantem harem gud bakegen, hem i mas kambak long Jehova nomo.—Jemes 4:8.

8. ?Wanem ol fasin we oli save givhan long yumi blong holemstrong long God?

8 Long taem blong Deved, ol gudfala man we oli holemstrong long God, oli gat tingting daon, oli kaen long man mo oli gat strong tingting. I gud yumi luk olsem wanem ol fasin ya oli save givhan long yumi blong holemstrong long Jehova.

YUMI MAS GAT TINGTING DAON

9. ?From wanem Abnere i wantem kilim Deved i ded?

9 Jonatan we i boe blong King Sol mo Abnere we i komanda blong ol ami blong Isrel, tufala i luk we Deved i karem hed blong Golaeat i go long King Sol. Jonatan i kam fren blong Deved mo i holemstrong long hem. (1 Samuel 17:57–18:3) Be Abnere i no mekem olsem. Biaen, hem i givhan long Sol blong kilim Deved i ded. (1 Samuel 26:1-5; Ol Sam 54:3) Jonatan mo Abnere tufala i save se God i wantem Deved blong i kam nekis king blong Isrel. Be afta we Sol i ded, Abnere i no givhan long Deved. Hem i traem blong mekem boe blong Sol, Isboset, i kam king. Biaen, maet Abnere i wantem kam king, mo maet tingting ya nao i pusum hem blong i slip wetem wan long ol woman blong King Sol. (2 Samuel 2:8-10; 3:6-11) ?From wanem Jonatan mo Abnere tufala i gat defren tingting long Deved? Hemia from we Jonatan i holemstrong long Jehova mo hem i gat tingting daon be Abnere hem i no mekem olsem.

10. ?From wanem Absalom i no holemstrong long God?

10 Absalom, we i boe blong King Deved, hem i no holemstrong long God from we hem i no gat tingting daon. Hem i wantem kam king, taswe hem i “tekem wan kat wetem ol hos blong hem, mo i tekem fifti man blong oli gad long hem.” (2 Samuel 15:1) Mo hem i pulum plante man Isrel blong oli sapotem hem. Mo tu, hem i traem kilim papa blong hem i ded, nating se hem i save se Jehova nao i putumap Deved olsem king blong Isrel.—2 Samuel 15:13, 14; 17:1-4.

11. ?Yumi lanem wanem long stori blong Abnere, Absalom mo Baruk?

11 Taem wan man i no gat tingting daon mo i wantem gat moa paoa, bambae i had blong hem i holemstrong long God. I tru se yumi lavem Jehova mo yumi no tingbaot yumi nomo mo mekem olsem Abnere mo Absalom. Be yumi mas lukaotgud se yumi no stat blong wantem mane tumas, no yumi wantem kasem wan wok we ol man oli leftemap yumi from. Fasin ya bambae i save spolem fasin blong yumi blong fren gud wetem Jehova. Yu traem tingbaot Baruk, we hem i sekretari blong Jeremaea. Hem i wantem kasem plante samting nao hem i no moa wantem mekem wok blong God. Nao Jehova i talem long hem se: “Mi stap brekemdaon ol samting we mi bin stanemap, mo mi stap pulumaot ol samting we mi bin planem. Bambae mi mekem olsem long olgeta ples long wol ya. ?Olsem wanem? ?Yu ting se bambae yu kasem gudfala laef, i winim we ol narafala man bambae oli kasem? I nogud yu mekem olsem.” (Jeremaea 45:4, 5) Baruk i lesin long Jehova. Mo yumi tu, yumi mas lesin long Jehova from we i no longtaem bambae hem i spolem rabis wol ya.

Yu soemaot long Jehova se yu holemstrong long hem mo yu kaen long brata blong yu, taem yu talem long hem blong i go luk ol elda

12. Yu tokbaot from wanem yumi no save holemstrong long Jehova sipos yumi stap tingbaot yumi nomo.

12 Daniel, wan brata blong Meksiko, i mas jus se bambae hem i holemstrong long hu. Hem i wantem mared long wan gel we i no wosipim Jehova. Daniel i talem se: “Afta we mi stat blong mekem wok blong paenia, mi stap gohed yet blong raetem leta long gel ya.” Be biaen hem i luksave se hem i stap mekem samting we hem wan nomo i wantem. Mo fasin we hem i mekem i soemaot se hem i no holemstrong long Jehova mo tu hem i mas gat tingting daon. Ale, hem i tokbaot problem blong hem long wan elda. Daniel i talem se: “Elda ya i givhan long mi blong luksave se blong holemstrong long Jehova, mi mas stop blong raetem leta long hem. Mi harem nogud bigwan, mi krae mo mi prea plante long Jehova blong i givhan long mi. Mo afta mi mekem desisen blong mi no moa frenem gel ya. Biaen, mi gohed strong long wok blong paenia mo mi harem gud bigwan.” Naoia Daniel i maredem wan sista we i lavem Jehova, mo hem i mekem wok blong eria elda.

YUMI MAS KAEN LONG MAN

Sipos yu faenemaot se fren blong yu i mekem wan bigfala sin, ?bambae yu toktok wetem hem mo yu talem long hem blong i go luk ol elda? (Yu luk haf 14)

13. ?Natan i soemaot olsem wanem se hem i holemstrong long God mo i no lego Deved taem Deved i mekem sin?

13 Taem yumi holemstrong long Jehova, yumi givhan gud long ol narafala mo yumi no save lego olgeta. Profet Natan i holemstrong long Jehova mo hem i no lego Deved. Afta we Deved i slip wetem wan narafala woman mo i kilim man blong woman ya i ded, Jehova i sanem Natan blong i go luk Deved. Natan i gat strong tingting mo i obei long Jehova. Mo tu, Natan i soemaot se hem i waes mo i kaen taem hem i toktok long Deved. Hem i wantem givhan long Deved blong i luksave se hem i mekem wan bigfala sin. Ale, hem i talem wan stori blong wan rijman we i stilim wan sipsip blong wan pua man. Taem Deved i harem stori ya, hem i kros tumas long samting we rijman ya i mekem. Nao Natan i talem long hem se: “!Be yu nao yu man ya!” Long taem ya, Deved i luksave se hem i mekem sin agens long Jehova.—2 Samuel 12:1-7, 13.

14. ?Olsem wanem yu save soemaot se yu holemstrong long Jehova mo long ol fren no famle blong yu?

14 Yu save soemaot se yu holemstrong long Jehova mo ol narafala taem yu kaen long olgeta. Eksampol. Maet yu gat pruf se wan brata i mekem wan bigfala sin. Long taem olsem, maet yu harem se yu no wantem talemaot sin we hem i mekem from we hem i wan gudfala fren blong yu, no hem i wan famle blong yu. Be, yu yu save se i moa impoten blong holemstrong long Jehova. Taswe, olsem Natan, yu mas obei long Jehova mo yu kaen long brata blong yu. Yu talem long brata ya blong i go luk ol elda kwiktaem mo tokbaot problem blong hem long olgeta. Sipos hem i no mekem, yu nao yu mas go talemaot samting ya long ol elda. Taem yu mekem olsem, yu soemaot se yu holemstrong long Jehova. Mo tu, hemia i soemaot se yu kaen long brata blong yu, from we ol elda oli save givhan long hem blong hem i fren gud wetem Jehova bakegen. Ol elda bambae oli toktok gud long hem blong stretem hem.—Ridim Levitikas 5:1; Galesia 6:1.

YUMI MAS GAT STRONG TINGTING

15, 16. ?From wanem Husae i mas gat strong tingting blong holemstrong long God?

15 Husae i wan long ol gudfala fren blong Deved. Husae i mas gat strong tingting blong hem i no lego Deved mo blong hem i holemstrong long Jehova, taem ol man oli wantem putumap Absalom i kam king. Husae i save se Deved i ronwe from we Absalom i kam long Jerusalem blong kilim Deved. (2 Samuel 15:13; 16:15) ?Be Husae i mekem wanem? ?Hem i lego Deved mo i biaenem Absalom? Nogat. Nating se Deved i olfala mo plante man oli wantem kilim hem i ded, Husae i no lego hem from we Jehova nao i putumap hem olsem king blong Isrel. Ale, Husae i go long Hil blong Tri ya Olif blong mitim Deved.—2 Samuel 15:30, 32.

16 Deved i talem long Husae blong i gobak long Jerusalem blong fren wetem Absalom blong trikim hem. Olsem nao Husae i save mekem Absalom i lesin long advaes blong hem, be i no blong Ahitofel. Husae i gat strong tingting mo hem i rere blong lusum laef blong hem blong obei long Deved mo holemstrong long Jehova. Deved i prea blong Jehova i givhan long Husae, mo hemia nao samting we i hapen. Absalom i lesin long advaes blong Husae be i no blong Ahitofel.—2 Samuel 15:31; 17:14.

17. ?From wanem yumi mas gat strong tingting blong holemstrong long Jehova?

17 Yumi mas gat strong tingting blong holemstrong long Jehova mo obei long hem nomo, be i no ol famle blong yumi, ol fren long wok, no ol haeman blong gavman. Eksampol. Taro, wan brata blong Japan, stat taem hem i smol boe oltaem hem i wantem mekem papa mo mama blong hem tufala i glad. Hem i mekem olsem from we hem i lavem tufala. Be, taem hem i stat blong stadi wetem ol Witnes blong Jehova, papa mo mama blong hem oli wantem se hem i stop blong stadi. Samting ya i mekem se hem i harem nogud tumas, mo hem i faenem i had blong talemaot long tufala se hem i mekem desisen finis blong go long ol miting. Taro i talem se: “Tufala i kros tumas long mi mo blong plante yia tufala i blokem mi blong mi no moa go luk tufala. Mi prea blong gat strong tingting blong holemstrong long desisen blong mi. Naoia, fasin blong tufala i jenis mo oltaem mi stap go luk tufala.”—Ridim Ol Proveb 29:25.

18. ?Stadi ya i givhan long yu olsem wanem?

18 I gud we yumi holemstrong oltaem long Jehova nao bambae yumi save harem gud olsem Deved, Jonatan, Natan, mo Husae. Yumi no wantem kam olsem Abnere mo Absalom, we tufala i no holemstrong long Jehova. I tru, yumi ol sinman mo yumi save mestem. Be i gud we yumi soemaot long Jehova se samting we i moa impoten long laef blong yumi, hemia blong holemstrong long hem oltaem.

^ [1] (yu luk haf 7) Mifala i jenisim sam nem.