Go long ol haf insaed long hem

Go long lis blong ol haf

Yu Soemaot Se Yu Holemstrong Long Jehova

Yu Soemaot Se Yu Holemstrong Long Jehova

‘God bambae i stap wetem yumitu oltaem mo wetem ol pikinini we oli kamaot biaen long yumitu.’1 SAMUEL 20:42.

SINGSING: 12562

1, 2. ?Olsem wanem fasin blong Jonatan blong fren gud wetem Deved, i wan gudfala eksampol blong fasin ya blong no lego narafala?

JONATAN i sapraes blong luk se yangfala Deved i gat strong tingting. Deved i kilim i ded bigfala man ya Golaeat, mo i karem “hed blong Golaeat” i go long King Sol blong Isrel, we i papa blong Jonatan. (1 Samuel 17:57) Jonatan i sua fulwan se God nao i stap givhan long Deved, mo stat long taem ya, tufala i promes blong fren gud blong olwe. (1 Samuel 18:1-3) Jonatan i soemaot oltaem se hem i neva lego Deved.

2 Nating se Jehova i jusum Deved blong i kam nekis King blong Isrel, be Jonatan i no lego Deved. Mo taem Sol i wantem kilim Deved, Jonatan i wari tumas long Deved. Jonatan i save se Deved i stap long draeples long Hores, ale hem i go leftemap tingting blong Deved blong i trastem Jehova. Hem i talem long Deved se: “Yu no fraet. Papa blong mi bambae i no save spolem yu . . . yu nao bambae yu kam king blong Isrel, mo we mi bambae mi kam nambawan haeman blong yu.”—1 Samuel 23:16, 17.

3. ?Wanem i moa impoten long Jonatan? ?Olsem wanem yumi save samting ya? (Yu luk pija long stat blong stadi.)

3 Plante taem yumi laekem ol man we oli fren gud mo oli no lego yumi. ?Olsem wanem? ?Yumi laekem stori blong Jonatan from we hem i fren gud mo hem i no lego Deved? Nogat. Samting we i moa impoten long Jonatan hemia se, hem i holemstrong long Jehova long ful laef blong hem. Yumi save samting ya from we Jonatan i no jalus se Deved bambae i kam king. Mo tu, hem i givhan long Deved blong i trastem Jehova. Tufala i fren gud mo tufala i holemstrong long Jehova. Tufala i no brekem promes blong tufala se: ‘God bambae i stap wetem yumitu oltaem mo wetem ol pikinini we oli kamaot biaen long yumitu.’—1 Samuel 20:42.

4. (1) ?Wanem i save mekem yumi harem gud? (2) ?Bambae yumi tokbaot wanem long stadi ya?

4 Yumi no wantem lego ol famle, ol fren blong yumi mo ol brata mo sista blong yumi long kongregesen. (1 Tesalonaeka 2:10, 11) Be samting we i moa impoten se, yumi no mas lego Jehova, from we hem nao i givim laef long yumi. (Revelesen 4:11) Oltaem yumi mas holemstrong long Jehova, nating se yumi kasem trabol. Taem yumi mekem olsem, bambae yumi harem gud long laef blong yumi. Long stadi ya, bambae yumi tokbaot olsem wanem eksampol blong Jonatan i save givhan long yumi blong holemstrong long Jehova, long ol taem olsem: (1) Taem yumi no wantem respektem olgeta we oli lidim yumi, (2) taem yumi mas mekem wan desisen, (3) taem wan brata i mekem yumi harem nogud, mo (4) taem i had blong holem promes blong yumi.

TAEM YUMI NO WANTEM RESPEKTEM OLGETA WE OLI LIDIM YUMI

5. ?From wanem i had blong ol man Isrel oli holemstrong long God?

5 Jonatan mo ol man Isrel oli laef long wan taem we i had. Hemia from we King Sol we i papa blong Jonatan, i no moa obei long Jehova, mo Jehova i no moa wantem se hem i King. (1 Samuel 15:17-23) Nating se i olsem, God i letem Sol i rul yet blong plante yia. Taswe, ol man oli faenem i had blong holemstrong long Jehova, taem king we hem i putumap i stap mekem ol samting we oli no stret.—1 Kronikel 29:23, NW.

6. ?Jonatan i soemaot olsem wanem se hem i holemstrong long Jehova?

6 Jonatan i holemstrong oltaem long Jehova. Yu traem tingbaot samting we Jonatan i mekem, afta we Sol i stat blong lego Jehova. (1 Samuel 13:13, 14) Long taem ya, ol ami blong Filistia oli kam wetem 30,000 kat blong faet, blong faet agensem ol man Isrel. Be Sol i gat 600 soldia nomo, we oli no gat ol tul blong faet. Nating se i olsem, Jonatan i no fraet. Hem i tingbaot ol tok blong profet Samuel se: “Hae God i mekem wan strong promes finis long yufala, se hem bambae i no save lego yufala.” (1 Samuel 12:22) Jonatan i talem long wan soldia blong hem se: ‘Hae God bambae i givhan long yumi, i nomata we yumitu nomo no yumi plante, be bambae yumi save winim olgeta.’ Ale hem wetem soldia ya, tufala i go faet wetem wan grup blong ol man Filistia mo tufala i kilim samwe long 20 man oli ded. Jonatan i trastem Jehova, mo Jehova i blesem hem. Jehova i mekem graon i seksek mo ol man Filistia oli fraet, nao oli stap kilkilim olgeta bakegen. Mo ol man Isrel oli winim faet ya.—1 Samuel 13:5, 15, 22; 14:1, 2, 6, 14, 15, 20.

7. ?Jonatan i gat wanem fasin long papa blong hem?

7 Jonatan i obei yet long papa blong hem, blong mekem ol samting we i stret, nating se papa blong hem i no obei long Jehova. Eksampol, tufala i joen tugeta blong faet blong protektem ol man blong Jehova.—1 Samuel 31:1, 2.

8, 9. ?Olsem wanem yumi soemaot se yumi holemstrong long God taem yumi respektem olgeta we oli lidim yumi?

8 Olsem Jonatan, yumi soemaot se yumi holemstrong long Jehova, taem yumi obei long gavman, blong mekem samting we i stret. Jehova i letem “ol bigman blong gavman” blong oli rulum yumi mo hem i wantem se yumi respektem olgeta. (Ridim Rom 13:1, 2.) Taswe, yumi mas respektem wan haeman blong gavman, nating sipos hem i mekem wan samting we i no stret long yumi. Yumi mas respektem olgeta we Jehova i letem olgeta blong oli lidim yumi.—1 Korin 11:3; Hibrus 13:17.

Wan rod we yumi soemaot se yumi holemstrong long Jehova, hemia taem yumi respektem hasban no waef blong yumi, nating se hem i no wosipim Jehova (Yu luk haf 9)

9 Olka, wan sista long Saot Amerika, i soemaot se hem i holemstrong long Jehova, taem hem i gohed nomo blong respektem man blong hem, nating se man blong hem i agensem hem. [1] (Yu luk ol not, pej 19.) Samtaem man blong hem i no wantem toktok long hem, no i stap talem ol rabis tok long hem. Mo tu, hem i talem se bambae hem i lego Olka mo i tekemaot ol pikinini long hem. Be Olka i ‘no givimbak nogud fasin long hem.’ Hem i gohed nomo blong mekem gud ol wok blong hem long haos. Hem i kuk, i wasem klos blong man blong hem, mo i lukaot ol famle blong man blong hem. (Rom 12:17) Mo samtaem, hem i go wetem man blong hem blong visitim ol fren mo ol famle blong man blong hem. Eksampol, taem papa blong man blong hem i ded, Olka i rerem evri samting we oli nidim, mo i folem man blong hem tufala i go long wan narafala taon blong oli berem papa blong hem. Mo hem i wet afsaed, taem oli karem papa blong man blong hem i go long jos. Afta we plante yia i pas, man blong Olka i stat blong mekem i gud long hem, from we oltaem Olka i gohed blong kaen long hem mo respektem hem. Naoia, man blong Olka i leftemap tingting blong hem blong go long ol miting. Mo samtaem hem i folem Olka i go long miting.—1 Pita 3:1.

TAEM YUMI MAS MEKEM WAN DESISEN

10. ?From wanem Jonatan i jusum blong no lego Deved?

10 Jonatan i mas mekem wan impoten desisen, taem Sol i talem se bambae hem i kilim Deved i ded. Jonatan i wantem mekem samting we papa blong hem i talem, be tu hem i no wantem mekem wan samting blong spolem Deved. Hem i save se God i stap givhan long Deved be i no long papa blong hem, taswe hem i jusum blong no lego Deved. Hem i talem long Deved blong i go haed mo i talem long papa blong hem blong i no kilim Deved i ded.—Ridim 1 Samuel 19:1-6.

11, 12. ?Olsem wanem lav blong yumi long God i givhan long yumi blong holemstrong long hem?

11 Alice, wan sista blong Ostrelia, i jusum blong holemstrong oltaem long Jehova. Taem hem i stap stadi Baebol, hem i tokbaot ol samting we hem i lanem long ol famle blong hem. Hem i talem long olgeta se bambae hem i no selebretem Krismas wetem olgeta, mo hem i eksplenem from wanem hem i mekem olsem. Ol famle blong hem oli no glad long samting we hem i talem, mo oli agensem hem. Oli harem se Alice i no moa kea long olgeta. Mo mama blong Alice i talem se hem i no moa wantem luk Alice bakegen. Alice i talem se: “Mi mi sek mo mi harem nogud bigwan, from we mi lavem tumas famle blong mi. Nating se i olsem, mi mi jusum blong lavem Jehova mo Jisas moa i bitim ol narafala, mo mi baptaes long nekis asembli.”—Matiu 10:37.

12 Samting we i moa impoten long laef blong yumi, hemia blong holemstrong oltaem long Jehova. Taswe, yumi no mas spenem tumas taem long spot, long skul no yumi joen blong mekem ol samting blong leftemap kantri blong yumi, nao yumi no moa gohed blong mekem wok blong Jehova. Eksampol. Henry i laekem blong plei wan gem we long Inglis oli kolem “jes,” mo hem i joenem tim blong skul blong hem blong wantem plei mo winim ol narafala skul. Be from we hem i stap plei evri wiken, hem i no moa gat taem blong prij mo go long ol miting. Henry i talem se hem i laekem moa skul blong hem i bitim God. Ale, hem i mekem desisen blong hem i no moa plei.—Matiu 6:33.

13. ?Olsem wanem fasin blong yumi blong holemstrong long God i givhan long yumi blong stretem ol problem long famle?

13 Samtaem i had blong mekem wan samting we evriwan long famle oli harem gud long hem. Eksampol, Ken i talem se: “Oltaem mi wantem go visitim olfala mama blong mi mo blong singaotem hem samtaem blong i kam stap wetem mifala. Be mama mo waef blong mi tufala i no fren gud tugeta. Mi no save mekem wan i glad mo narawan i harem nogud.” Ken i tingbaot ol advaes long Baebol mo hem i luksave se long ol taem olsem, hem i no mas lego waef blong hem mo hem i mas mekem waef blong hem i glad. Ale, Ken i faenem wan rod blong winim problem ya mo waef blong hem i agri blong folem tingting ya. Biaen, Ken i eksplenem from wanem waef blong hem i mas kaen long mama blong hem. Mo tu, Ken i eksplenem from wanem mama blong hem i mas respektem waef blong hem.—Ridim Jenesis 2:24; 1 Korin 13:4, 5.

TAEM WAN BRATA I MEKEM YUMI HAREM NOGUD

14. ?Wanem nogud samting we Sol i mekem long Jonatan?

14 Yumi save holemstrong tu long Jehova, sipos wan brata we i gat wok blong lidim yumi, i mekem yumi harem nogud. God i putumap Sol blong i kam king, be Sol i stap spolem Jonatan. Sol i no kasem save from wanem Jonatan i lavem Deved tumas. Taswe, taem Jonatan i traem blong givhan long Deved, papa blong hem i kros long hem nao i tok strong long hem mo i mekem Jonatan i harem nogud long fored blong ol narafala. Nating se i olsem, Jonatan i gohed nomo blong respektem papa blong hem. Mo tu, hem i gohed blong holemstrong long Jehova mo i no lego Deved, we hem i nekis king we God i jusumaot hem blong rul long Isrel.—1 Samuel 20:30-41.

15. ?Bambae yumi mekem wanem sipos wan brata i mekem wan samting we yumi harem nogud from?

15 Tede, ol brata we oli gat wok blong lidim yumi long kongregesen, oli traehad blong mekem i gud long evriwan. Be ol brata ya oli sinman nomo, from samting ya, maet samtaem oli no kasem save stret from wanem yumi mekem wan samting. (1 Samuel 1:13-17) Taswe, i gud yumi holemstrong long Jehova, nating se oli talem no mekem wan samting we yumi harem nogud long hem.

TAEM I HAD BLONG HOLEM PROMES BLONG YUMI

16. ?Wetaem yumi mas holemstrong long God mo yumi no tingbaot yumi nomo?

16 Sol i wantem se Jonatan nao i kam nekis king blong Isrel, be i no Deved. (1 Samuel 20:31) Be Jonatan i lavem Jehova mo i holemstrong long hem. Taswe Jonatan i no tingbaot hem wan nomo, hem i fren gud wetem Deved mo hem i holem promes we hem i mekem wetem Deved. Baebol i talem se, man we i lavem Jehova mo i holemstrong long hem, “oltaem hem i stap mekem ol samting we hem i promes blong mekem, nating we i had tumas long hem.” (Ol Sam 15:4) From we yumi holemstrong long Jehova, oltaem bambae yumi mekem samting we yumi promes blong mekem. Yu traem tingbaot. Sipos yumi mekem wan kontrak blong mekem wan wok, yumi mas mekem ol samting we yumi talem long kontrak ya, nating se samtaem yumi faenem i had. Mo sipos yumi gat sam problem long mared blong yumi, yumi mas tingbaot blong holemstrong promes we yumi mekem long hasban no waef blong yumi. Taem yumi mekem olsem, yumi soemaot se yumi lavem Jehova.—Ridim Malakae 2:13-16.

Sipos yumi mekem wan kontrak, bambae yumi mekem samting we yumi agri blong mekem, from we yumi holemstrong long God (Yu luk haf 16)

17. ?Stadi ya i givhan long yu olsem wanem?

17 Yumi wantem gat fasin olsem Jonatan blong holemstrong long Jehova, nating se yumi kasem trabol. I gud yumi no lego ol brata mo sista blong yumi, taem oli mekem yumi harem nogud. Taem yumi mekem olsem, bambae Jehova i glad long yumi mo bambae yumi tu yumi harem gud tumas. (Ol Proveb 27:11) Yumi save se bambae Jehova i gohed blong givhan long yumi mo lukaotgud long yumi. Long nekis stadi, bambae yumi tokbaot samting we yumi save lanem long sam man long taem blong Deved we oli holemstrong long Jehova, mo samfala we oli no holemstrong long Jehova.

^ [1] (yu luk haf 9) Mifala i jenisim sam nem.