Go long ol haf insaed long hem

Go long lis blong ol haf

?Yu Yu Save Gud Jehova Olsem Noa, Daniel, Mo Job?

?Yu Yu Save Gud Jehova Olsem Noa, Daniel, Mo Job?

“Ol man nogud oli no save nating ol stret fasin, be ol man we oli lukaot Jehova oli kasem save long evri samting.”—OL PROVEB 28:5, NW.

SINGSING: 126, 150

1-3. (1) ?Wanem bambae i givhan long yumi blong yumi holemstrong long God long ol las dei ya? (2) ?Long stadi ya, bambae yumi tokbaot wanem?

TEDE yumi stap long en blong ol las dei. Evri dei, i gat plante moa rabis man. Oli “gru kwik olsem rabis gras.” (Ol Sam 92:7) Taswe yumi no sapraes se plante man oli no wantem save long samting we God i talem se i stret. Pol i talem long ol Kristin se: “Long ol samting we oli nogud, yufala i mas mekem olsem ol pikinini,” be ‘yufala i mas kasem save olsem bigman.’ (1 Korin 14:20) ?Olsem wanem blong mekem olsem?

2 Ansa i stap long stamba vas blong stadi ya, we i talem se: “Ol man we oli lukaot Jehova oli kasem save long evri samting.” (Ol Proveb 28:5, NW) Hemia i min se oli kasem save long evri samting we oli nidim, blong mekem Jehova i glad. Mo tu, Ol Proveb 2:7, 9 i tijim yumi se Jehova i givim waes long olgeta we oli mekem i stret. Taswe oli ‘luksave ol fasin we i gud, jajem ol man long stret fasin, mekem i stret long olgeta man, mo oli save olgeta samting we i stret blong mekem.’

3 Noa, Daniel, mo Job i gat waes ya blong God. (Esikel 14:14) Mo ol man blong God tede tu oli gat. ?Olsem wanem long yu? ?Yu yu gat waes blong God? Sipos yu wantem “kasem save long evri samting” we yu nidim blong mekem Jehova i glad, yu mas save gud hem. Long stadi ya, bambae yumi tokbaot (1) olsem wanem Noa, Daniel, mo Job i kasem save long God, (2) olsem wanem save ya i givhan long trifala, mo (3) olsem wanem yumi save gat bilif olsem trifala.

NOA I FREN GUD WETEM GOD NATING SE WOL YA I RABIS

4. ?Olsem wanem Noa i kasem save long Jehova, mo save ya i givhan long hem olsem wanem?

Taem Noa i luk ol samting raonabaot long hem, hem i luksave ol fasin blong God

4 ?Olsem wanem Noa i kasem save long Jehova? Stat long taem ya we Adam mo Iv i gat pikinini, ol man oli kasem save long Jehova long tri rod: ol samting raonabaot long olgeta we Jehova i wokem, ol tok we oli harem ol narafala man blong God oli talem, mo ol blesing we oli kasem taem oli obei long hem. (Aesea 48:18) Taem Noa i luk ol samting raonabaot long hem, ating hem i luksave se i mas gat wan God we i mekem olgeta, mo tu hem i luksave ol fasin blong God long ol samting ya we hem i wokem. Noa i kasem save se Jehova i gat paoa, mo hem nomo i tru God. (Rom 1:20) Taswe, Noa i no bilif nomo se God i stap, be hem i trastem God tu.

5. ?Olsem wanem Noa i kasem save long samting we God i wantem?

5 Baebol i talem se “man i save bilif nomo afta we hem i harem tok.” Hemia i min se ol tok we yumi harem narafala i talem i save mekem yumi bilif. (Rom 10:17) Ating ol famle blong Noa oli tokbaot Jehova long hem. Papa blong hem Lamek, we i bon bifo we Adam i ded, i bilif long God. (Yu luk pija long stat blong stadi.) Bubu man blong Noa hemia Metusela. Mo Jared we i namba tri olfala bubu blong Noa, i ded 366 yia afta we Noa i bon. * (Luk 3:36, 37) Ating ol man ya mo ol woman blong olgeta oli tijim Noa se Jehova i wokem ol man, mo hem i wantem se oli gat pikinini, oli fulumap wol, mo oli wosipim hem. Ating oli talem long Noa tu se Adam mo Iv i no obei long Jehova, mo Noa i luk ol rabis frut we i kamaot from rong desisen blong tufala. (Jenesis 1:28; 3:16-19, 24) Noa i laekem tumas ol samting we hem i lanem, mo ol save ya i pulum hem blong i wosipim Jehova.—Jenesis 6:9.

6, 7. ?Wanem i givim hop, we i mekem bilif blong Noa i strong?

6 Hop i mekem bilif i strong. Traem tingbaot olsem wanem bilif blong Noa i kam strong, taem hem i kasem save se nem blong hem we i minim “spel” o ‘haremgud.’ Hemia i givim hop long hem. (Jenesis 5:29) Jehova i pulum Lamek blong tokbaot pikinini blong hem, Noa, se: “Pikinini ya bambae i givim spel long yumi, we bambae yumi spel lelebet long ol hadwok blong yumi long graon ya we Hae God i jajem finis.” Taswe Noa i gat hop se God bambae i mekem ol samting i kam gud. Olsem Ebel mo Inok bifo, Noa i bilif se wan “pikinini” we i kamaot biaen, bambae i smasem hed blong snek.—Jenesis 3:15.

7 Noa i no kasem save fulwan long promes blong God long Jenesis 3:15. Be hem i kasem save se profet tok ya i givim wan gudfala hop blong fiuja. Inok tu i talemaot se Jehova bambae i spolem ol rabis man. (Jud 14, 15) !Tru ya, ol tok blong Inok we bambae oli kamtru fulwan long Amagedon, oli mas givim hop long Noa mo mekem bilif blong hem i strong!

Bilif mo waes blong God bambae i protektem yumi long ol trik blong Setan mo ol rabis fasin blong wol

8. ?Olsem wanem stret save long saed blong God i protektem Noa?

8 ?Olsem wanem stret save long saed blong God i givhan long Noa? Taem Noa i kasem save long Jehova, hem i wokem bilif mo i kasem waes blong God. Hemia i protektem hem, mo i blokem hem blong i no mekem samting we Jehova i harem nogud long hem. ?Olsem wanem save ya i protektem Noa? Hem i wantem kam fren blong God, taswe hem i no fren wetem ol man we oli no bilif long Jehova, mo we oli no wantem save long hem. Mo Noa i no letem ol rabis enjel we oli kamdaon long wol oli trikim hem olsem oli trikim ol narafala man. Ol man ya oli sapraes long paoa blong ol rabis enjel ya mo maet oli traem blong wosipim olgeta. (Jenesis 6:1-4, 9) Mo tu, Noa i save plan blong Jehova se ol man nao oli mas gat pikinini mo fulumap wol. (Jenesis 1:27, 28) Taswe, taem ol rabis enjel oli tekem ol woman long wol mo oli gat pikinini, Noa i save se hemia i rong. Samting ya i klia moa taem ol pikinini ya oli kam bigwan bitim mak, mo oli strong moa long ol narafala pikinini. Biaen, Jehova i talem long Noa se bambae hem i mekem bigfala ren i foldaon blong spolem ol rabis man. Noa i bilif long woning blong Jehova, taswe hem i wokem wan sip, blong hem mo famle blong hem oli save stap sef insaed.—Hibrus 11:7.

9, 10. ?Olsem wanem yumi save gat bilif olsem Noa?

9 ?Olsem wanem yumi save gat bilif olsem Noa? I impoten blong stadi gud long Baebol, laekem ol samting we yumi lanem, mo yusum save ya blong mekem ol gudfala desisen mo jenisim ol fasin blong yumi. (1 Pita 1:13-15) Nao waes blong God mo bilif bambae i protektem yumi long ol trik blong Setan mo ol rabis fasin blong wol. (2 Korin 2:11) Plante man long wol oli laekem faet mo ol doti fasin blong seks, mo oli mekem ol samting we tingting blong olgeta nomo i wantem. (1 Jon 2:15, 16) Oli no wantem luksave se yumi stap klosap long en blong rabis wol ya. Sipos bilif blong yumi i no strong, yumi save stat blong tingting olsem olgeta ya. Yumi no mas fogetem se, taem Jisas i skelem taem blong yumi wetem taem blong Noa, hem i no tokbaot faet mo doti fasin blong seks. Be hem i givim woning se yumi no mas letem wan samting i pulum tingting blong yumi i gowe long God.—Ridim Matiu 24:36-39.

10 Traem tingbaot: ‘?Mi mi soemaot long laef blong mi se mi save gud Jehova? ?Bilif i pusum mi blong mekem ol samting we Jehova i talem se i stret, mo blong tijim ol narafala long samting we God i wantem?’ Ol ansa blong yu oli save soemaot sipos yu stap fren gud wetem trufala God Jehova, olsem Noa.

DANIEL I FOLEM WAES BLONG GOD LONG BABILON

11. (1) From we Daniel i lavem God, ?hemia i soemaot wanem long saed blong papa mo mama blong hem? (2) ?Wanem fasin blong Daniel we yu yu wantem folem?

11 ?Olsem wanem Daniel i kasem save long Jehova? Ating papa mo mama blong hem i tijim hem blong lavem Jehova mo ol tok blong hem. Mo Daniel i gohed blong mekem olsem, long ful laef blong hem. Taem hem i kam olfala, hem i stadi yet long tok blong God. (Daniel 9:1, 2) Daniel i save gud Jehova, mo ol samting we Jehova i mekem blong ol man Isrel. Yumi luksave samting ya long Daniel 9:3-19, long prea we hem i mekem wetem fulhat blong hem mo tingting daon. I gud yu ridim prea ya, yu tingting gud long hem, nao yu askem se: ‘?Prea ya i tijim mi long wanem samting long saed blong Daniel?’

12-14. (1) ?Olsem wanem Daniel i folem waes blong God? (2) ?Olsem wanem Jehova i blesem Daniel?

12 ?Olsem wanem stret save long saed blong God i givhan long Daniel? I no isi blong wan man Jiu i wosipim God long medel blong ol hiten man long Babilon. Jehova i talem long ol man Jiu se: “Yufala i mas gat pis wetem ol man long taon ya we mi mi mekem yufala i wok slef long hem.” (Jeremaea 29:7, NW) Be hem i talem tu se, oli mas wosipim hem wetem fulhat blong olgeta. (Eksodas 34:14) ?Olsem wanem Daniel i save mekem tufala samting ya? Waes blong God i givhan long Daniel blong i kasem save se, hem i mas obei long Jehova fastaem long ol haeman. Plante handred yia biaen, Jisas tu i talem samting ya.—Luk 20:25.

13 Traem tingbaot loa ya we i talem se ol man oli no mas prea long eni god blong 30 dei blong askem samting, be oli mas askem long king nomo. ?Daniel i mekem wanem? (Ridim Daniel 6:7-10.) Hem i save mekem eskius se: ‘30 dei nomo ya.’ Be hem i no mekem olsem. Hem i no ting se wan loa blong man i moa impoten i bitim wosip blong hem. I tru, hem i save prea long Jehova long wan ples we ol man oli no luk hem. Be hem i save se plante man oli stap luk hem evri dei taem hem i prea. Taswe, nating se hem i save kasem trabol, hem i gohed blong prea long sem ples we ol man oli save luk hem. Hem i no wantem we ol man oli ting se hem i lego wosip blong Jehova.

14 Jehova i blesem Daniel from we hem i no fraet blong holemstrong long hem. Hem i mekem wan merikel blong sevem Daniel taem oli sakem hem i go long ol laeon. !From samting ya, ol man long olgeta ples blong Pesia oli save long Jehova!—Daniel 6:25-27.

15. ?Olsem wanem yumi save gat bilif olsem Daniel?

15 ?Olsem wanem yumi save gat bilif olsem Daniel? Sipos yumi wantem we bilif blong yumi i strong, i no naf blong ridim Tok blong God nomo, be yumi mas kasem save gud long hem tu. (Matiu 13:23) Yumi mas save ol tingting mo filing blong Jehova long evri samting. Taswe, yumi mas tingting dip long samting we yumi ridim. I impoten tu we yumi prea oltaem, speseli taem yumi kasem hadtaem. Yumi save bilif strong se Jehova bambae i glad blong givim waes mo paoa we yumi askem long hem.—Jemes 1:5.

JOB I FOLEM OL RUL BLONG GOD LONG GUDTAEM MO HADTAEM

16, 17. ?Olsem wanem Job i kasem save long Jehova?

16 ?Olsem wanem Job i kasem save long Jehova? Hem i no wan man Isrel. Be hem i wan laen blong Ebraham, Aesak, mo Jekob. Jehova i tijim trifala long saed blong hem mo samting we hem i wantem blong ol man oli mekem. Mo Job tu i harem ol nambawan tijing ya. (Job 23:12) Hem i talem long Jehova se: “Ol narafala man nomo oli stap tokbaot yu long mi.” (Job 42:5) Mo Jehova i talem se, ol tok we Job i talem long ol narafala long saed blong Hem, oli tru.—Job 42:7, 8.

Taem yumi lukluk ol samting raonabaot long yumi, yumi kasem save ol fasin blong Jehova, nao bilif blong yumi i kam strong (Haf 17)

17 Job i kasem save long ol fasin blong Jehova taem hem i luk ol samting raonabaot long hem we Jehova i wokem. (Job 12:7-9, 13) Elihu mo Jehova, tufala i tokbaot ol samting ya blong tijim Job se ol man oli smol nomo, taem yumi skelem olgeta wetem God. (Job 37:14; 38:1-4) Ol tok blong Jehova i tajem hat blong Job, mo hem i talem wetem tingting daon se: “Hae God. Mi save we yu yu gat olgeta paoa, mo yu save mekem olgeta samting we yu wantem.” Hem i gohed se: “Mi tanem tingting blong mi, . . . mi stap sidaon long asis blong graon, mo long asis faea.”—Job 42:2, 6.

18, 19. ?Olsem wanem Job i soemaot se hem i save gud Jehova?

18 ?Olsem wanem stret save long saed blong God i givhan long Job? Job i kasem save gud ol rul blong God. Mo hem i save gud Jehova, from samting ya nao hem i mekem ol fasin we i stret. Hem i kaen long ol narafala. Sipos hem i no kaen, hem i no save talem se hem i lavem God. (Job 6:14) Hem i no ting se hem i moa gud long ol narafala. Nating se ol man oli rij o oli pua, be hem i mekem olsem we oli famle blong hem nomo. Hem i talem se: “God ya we i mekem mi, hem i sem God ya nomo we i mekem olgeta.” (Job 31:13-22) Taem Job i kam rij mo i kasem haenem, hem i no kam flas mo i no lukluk daon long ol narafala. Hem i defren olgeta long plante man tede we oli rij mo oli gat haenem.

19 Job i no letem wan samting olsem mane mo ol sas samting, oli kam moa impoten i bitim Jehova. Hem i save se ‘sin bambae i soemaot we hem i no bilif long God.’ (Ridim Job 31:24-28.) Mo tu, Job i tingbaot mared olsem wan strong promes we hem i mekem long fored blong God. Hem i mekem promes tu blong no lukluk wan woman wetem rabis tingting. (Job 31:1) Traem tingbaot, Job i laef long taem ya we Jehova i letem ol man oli tekem plante woman. Taswe Job i save tekem wan narafala woman sipos hem i wantem. Be ating hem i mas save se fas mared we Jehova i mekem, hemia wan man wetem wan woman nomo. Mo hem i wantem folem rod ya. * (Jenesis 2:18, 24) Samwe long 1,600 yia biaen, Jisas i talem sem rul ya se, man i gat raet blong mared long wan woman nomo.—Matiu 5:28; 19:4, 5.

20. Eksplenem olsem wanem save long saed blong Jehova mo ol rul blong hem, i givhan long yumi.

20 ?Olsem wanem yumi save gat bilif olsem Job? Bakegen, yumi mas save gud Jehova mo folem ol rul blong hem long laef blong yumi. Traem tingbaot: Baebol i talem se Jehova “i no laekem nating olgeta we oli laekem tumas blong mekem faet,” mo tu, yumi no mas joen wetem ol man blong giaman. (Ridim Ol Sam 11:5; 26:4.) Nao yu traem ansa long ol kwestin ya: ‘?Wanem tingting blong Jehova we mi luk long tufala vas ya? From samting ya, ?wanem nao i mas impoten moa long laef blong mi? ?Olsem wanem long ol samting we mi luk long Intenet, mo ol fren blong mi, mo ol pleplei we mi jusum?’ Ansa blong yu i save soemaot sipos yu save gud Jehova. Yumi no mas letem rabis wol ya i pulum yumi. Taswe, yumi mas trenem ‘tingting blong yumi blong luksave,’ i min se yumi kam naf blong luksave samting we i stret mo samting we i no stret, samting we i waes mo samting we i no waes.—Hibrus 5:14; Efesas 5:15.

21. ?Olsem wanem blong “kasem save long evri samting” we yumi nidim, blong mekem Jehova i glad?

21 Noa, Daniel, mo Job, trifala i mekem bes blong trifala blong save gud Jehova. Taswe, hem i givhan long trifala, blong oli “kasem save long evri samting” we oli nidim, blong mekem hem i glad. Laef blong trifala i soemaot se taem yumi folem ol samting we Jehova i talem, yumi harem gud. (Ol Sam 1:1-3) Taswe, i gud yu askem se: ‘?Mi mi save gud Jehova, olsem Noa, Daniel, mo Job?’ Tede, yumi gat janis blong save Jehova moa i bitim ol gudfala man ya bifo, from we hem i givim plante moa save long yumi. (Ol Proveb 4:18) Taswe, yu mas stadi gud long Baebol, tingting dip long hem, mo prea blong askem tabu spirit. Nao rabis wol ya i no save pulum yu. Bambae yu folem waes blong God, mo kam klosap moa long Papa blong yu long heven.—Ol Proveb 2:4-7.

^ par. 5 Inok i ‘fren gud wetem God oltaem long laef blong hem.’ Hem i namba tu olfala bubu blong Noa, be hem i ded 69 yia bifo we Noa i bon.—Jenesis 5:23, 24.

^ par. 19 Noa tu i mared long wan woman nomo, nating se smoltaem afta we Adam mo Iv i brekem loa blong God, ol man oli stat blong tekem plante woman.—Jenesis 4:19.