Go long ol haf insaed long hem

Go long lis blong ol haf

Yumi Mas Gat Bilif Mo Obei Olsem Noa, Daniel, Mo Job

Yumi Mas Gat Bilif Mo Obei Olsem Noa, Daniel, Mo Job

‘Gudfala fasin blong Noa, Daniel mo Job bambae i sevem laef blong trifala nomo.’—ESIKEL 14:14.

SINGSING: 89, 119

1, 2. (1) ?From wanem stori blong Noa, Daniel, mo Job, i save leftemap tingting blong yumi? (2) ?Wetaem Esikel i raetem ol tok long Esikel 14:14, mo olsem wanem long ol man long taem ya?

?YU YU stap fesem hadtaem from we yu sik, yu no gat mane, o ol man oli mekem i nogud long yu? ?Samtaem i had blong yu stap glad long wok blong Jehova? Sipos i olsem, stori blong Noa, Daniel, mo Job, i save leftemap tingting blong yu. Trifala ya i sinman mo oli fesem ol hadtaem olsem yumi tede. Samtaem, laef blong trifala i stap long denja, be oli holemstrong long Jehova. Taswe Jehova i wantem se yumi folem gudfala fasin blong trifala blong bilif mo obei.—Ridim Esikel 14:12-14.

2 Esikel i raetem ol tok long stamba vas blong stadi ya, taem hem i stap long Babilon long yia 612 bifo Kraes. * (Esikel 1:1; 8:1) Hemia smoltaem bifo we Jerusalem i lus long yia 607 bifo Kraes. Long taem ya, i gat smol man nomo long Jerusalem we oli gat bilif mo oli obei olsem Noa, Daniel, mo Job. Olgeta ya nao oli stap laef taem Jerusalem i lus. (Esikel 9:1-5) Sam long olgeta, i gat Jeremaea, Baruk, Ebedmelek, mo ol laen blong Rekab.

3. ?Long stadi ya bambae yumi tokbaot wanem?

3 Sem mak tede. Ol man we Jehova i luk se oli stret man olsem Noa, Daniel, mo Job, olgeta nomo bambae oli laef taem rabis wol ya i lus. (Revelesen 7:9, 14) Taswe yumi mas kasem save from wanem Jehova i tokbaot trifala olsem eksampol blong stret fasin. Bambae yumi tokbaot (1) hadtaem we trifala wanwan i fesem, mo (2) olsem wanem yumi save gat bilif mo obei olsem trifala ya.

!NOA I BILIF MO I OBEI BLONG BITIM 900 YIA!

4, 5. ?Wanem hadtaem we Noa i fesem? ?Yumi sapraes long wanem samting long saed blong Noa?

4 Hadtaem we Noa i fesem. Long taem blong Inok we i wan olfala bubu blong Noa, ol man oli nogud finis. Oli stap talem plante “rabis tok” agensem Jehova. (Jud 14, 15) Sloslo, wol ya i kam moa nogud. Nao long taem blong Noa, “long evri ples, oli stap faet mo oli stap kilim man i ded.” Ol rabis enjel oli kamdaon long wol, oli tekem bodi blong man, mo oli mared wetem ol woman. Ol pikinini blong olgeta oli raf bitim mak, mo oli nogud tumas. (Jenesis 6:2-4, 11, 12) Be ol man oli luksave se Noa i defren. Baebol i talem se, ‘Jehova i stap glad long hem.’ Noa i no mekem olsem ol narafala man, be hem i wan stret man. Mo “oltaem hem i stap fren gud wetem God.”—Jenesis 6:8, 9.

5 ?Ol tok ya i soemaot wanem long saed blong Noa? Fas samting: Traem tingbaot hamas yia Noa i mekem wok blong Jehova long rabis wol ya. !I no 70 o 80 yia nomo, be klosap 600 yia! (Jenesis 7:11) Narafala samting: I no gat wan kongregesen blong leftemap tingting blong Noa mo givhan long hem, olsem yumi gat tede. I luk olsem se ol stret brata mo sista blong hem tu, oli no bilif long Jehova. *

6. ?Noa i soemaot olsem wanem se hem i no fraet?

6 Noa i save se i no naf blong mekem ol gudfala fasin nomo. Be hem i talemaot bilif blong hem wetem strong tingting. Baebol i talem se hem i wan “prija blong stret fasin.” (2 Pita 2:5) Aposol Pol i tokbaot Noa se: “Bilif blong hem i jajem wol.” (Hibrus 11:7) I tru, ol man oli jikim hem mo oli traem stopem hem. Maet oli wantem kilim hem tu. Be Noa i no fraet long olgeta. (Ol Proveb 29:25) Hem i gat bilif, taswe Jehova i givim strong tingting long hem. Tede tu, Jehova i givim strong tingting long olgeta we oli holemstrong long hem.

7. ?From wanem i no isi blong Noa i wokem bigfala sip?

7 Noa i fren gud wetem Jehova bitim 500 yia, nao Jehova i talem long hem se hem i mas wokem wan bigfala sip. Sam man mo sam anamol bambae oli go insaed long sip ya blong stap sef. (Jenesis 5:32; 6:14) Long tingting blong Noa, ating hemia i wan wok we i had tumas. Hem i save tu se ol man bambae oli mekem i strong moa long hem mo jikim hem. Be nating, Noa i bilif mo i obei long Jehova. Hem i mekem “olsem we God i talem.”—Jenesis 6:22.

8. ?Olsem wanem Noa i trastem Jehova se bambae i givim samting we famle i nidim?

8 I gat wan narafala samting tu we i had long Noa. Hem i mas givim ol samting we famle i nidim. Bifo we bigfala wota i kavremap wol, ol garen oli no gru gud, taswe ol man oli wok had blong kasem kakae. Noa tu i mas wok had. (Jenesis 5:28, 29) Be hem i no letem ol samting we famle i nidim i kam bigfala samting long laef blong hem. Oltaem wok blong Jehova i moa impoten long hem. Nating se i tekem 40 o 50 yia blong wokem sip ya, be tingting blong hem i stap strong long Jehova nomo. Mo hem i mekem olsem blong 350 yia bakegen. (Jenesis 9:28) !Tru ya, Noa i gat strong bilif mo i obei! !Hemia wan gudfala eksampol blong yumi folem!

9, 10. (1) ?Olsem wanem yumi save soemaot bilif mo obei olsem Noa? (2) Sipos yu obei long loa blong God, ?yu save bilif strong long wanem samting?

9 ?Olsem wanem yumi save soemaot bilif mo obei olsem Noa? Yumi soemaot taem yumi agri long samting we Jehova i talem se i stret, mo yumi no joen long wol blong Setan, mo yumi putum Jehova i kam fastaem long ol narafala samting. (Matiu 6:33; Jon 15:19) I tru, taem yumi mekem ol samting ya, wol i no laekem yumi. Traem tingbaot: From we yumi strong blong obei long ol loa blong God long saed blong seks mo mared, ol man oli talem plante nogud tok agensem yumi long TV mo niuspepa. (Ridim Malakae 3:17, 18.) Be yumi olsem Noa, we i no fraet long ol man. Yumi fraet long Jehova nomo, i min se, yumi gat bigfala respek long hem mo yumi no wantem mekem hem i harem nogud. Yumi save se hem nomo i save givim laef we i no save finis.—Luk 12:4, 5.

10 I gud yu askem se: ‘?Bambae mi gohed blong mekem samting we God i glad long hem, nating se narafala i jikim mi mo i agensem mi? ?Mi mi trastem Jehova se bambae hem i givim ol samting we famle i nidim, taem i had blong kasem mane?’ Sipos yu trastem Jehova mo obei long hem olsem Noa, yu save bilif strong se Jehova bambae i lukaot gud long yu.—Filipae 4:6, 7.

DANIEL I BILIF MO I OBEI TAEM I STAP LONG WAN RABIS TAON

11. ?Wanem hadtaem we Daniel mo trifala fren blong hem oli fesem long Babilon? (Yu luk pija long stat blong stadi.)

11 Hadtaem we Daniel i fesem. Daniel i wok slef long Babilon, wan taon we i fulap long ol giaman god mo wok blong ol rabis spirit. Ol man Babilon oli no laekem ol man Jiu, oli jikim olgeta mo God blong olgeta, Jehova. (Ol Sam 137:1, 3) !Samting ya i mas mekem Daniel mo ol narafala man Jiu we oli lavem Jehova, oli harem nogud! Mo tu, plante man oli wajem gud Daniel mo trifala fren blong hem, Hanania, Misael, mo Asaria, from we oli kasem trening blong wok blong king. Oli mas kakae ol semfala kakae olsem king, we sam long olgeta, Jehova i no wantem se ol man blong hem oli kakae. Taswe Daniel i no wantem ‘ol kakae ya we oli save mekem hem i no klin long fes blong God.’—Daniel 1:5-8, 14-17.

12. (1) ?Daniel i gat wanem fasin? (2) ?Wanem tingting blong Jehova long saed blong Daniel?

12 I gat wan narafala samting tu, we fastaem maet Daniel i ting se i no had tumas. Hem i gat hed mo i wok gud, ale king i givim ol spesel wok long hem. (Daniel 1:19, 20) Be hem i no kam flas mo i no ting se hem i waes tumas. Tingting blong hem i stap daon, mo i no leftemap hem wan. Be oltaem hem i leftemap Jehova, se hem nao i givim waes long hem. (Daniel 2:30) Tingbaot: Jehova i tokbaot Daniel wetem Noa mo Job, olsem ol gudfala eksampol blong folem. Long taem ya, Daniel i wan yangfala nomo, be Noa mo Job i mekem wok blong Jehova longtaem finis. !Tru ya, Jehova i trastem gud Daniel! Mo i stret nomo we hem i mekem olsem, from we Daniel i gohed blong bilif mo obei long Jehova long ful laef blong hem. Taem Daniel i gat klosap 100 yia, wan enjel i toktok kaen long hem se: “Daniel. God i lavem yu tumas.”—Daniel 10:11.

13. ?From wanem Jehova i givhan long Daniel blong i kasem haenem?

13 Jehova i givhan long Daniel, nao hem i kam wan hae man long gavman blong Babilon, mo biaen long gavman blong Media mo Pesia. (Daniel 1:21; 6:1, 2) Ating Jehova i mekem se Daniel i kasem haenem ya, blong i save givhan long ol man ples blong hem, olsem Josef i mekem long Ijip, mo Esta mo Modekae long Pesia. * (Daniel 2:48) ?Yu ting se Esikel mo ol narafala man Jiu we oli stap wok slef, oli harem gud blong luk olsem wanem Jehova i yusum Daniel blong givhan long olgeta? Yes. !Hemia i mas leftemap tingting blong olgeta bigwan!

Jehova i lavem yumi taem yumi holemstrong long hem (Haf 14 mo 15)

14, 15. (1) ?Olsem wanem laef blong yumi i sem mak long Daniel? (2) ?Fasin blong papa mo mama blong Daniel i save givhan olsem wanem long ol papa mo mama tede?

14 ?Olsem wanem yumi save soemaot bilif mo obei olsem Daniel? Tede, wol i fulap long ol doti fasin blong seks mo giaman wosip. Bigfala Babilon, hemia ol giaman skul we Baebol i kolem “ples blong ol rabis spirit,” i spolem gud ol man. (Revelesen 18:2) Be yumi olsem ol strenja nomo long wol ya. From samting ya, ol man oli luk se yumi defren, mo oli jikim yumi. (Mak 13:13) Taswe, yumi mas gat fasin olsem Daniel we i fren gud wetem God blong hem, Jehova. Sipos tingting blong yumi i stap daon, yumi trastem Jehova, mo yumi obei long hem, bambae hem i lavem yumi tu.—Hagae 2:7.

15 Fasin blong papa mo mama blong Daniel i save givhan long ol papa mo mama tede. Taem Daniel i smol, hem i stap long Juda, mo bighaf blong ol man raonabaot long hem oli mekem ol nogud fasin. Nating se i olsem, taem hem i gruap, hem i lavem Jehova. ?Samting ya i hapen olsem nomo? Nogat. Papa mo mama blong hem i tijim hem. (Ol Proveb 22:6) Nem blong Daniel tu i soemaot se papa mo mama blong hem i lavem Jehova, from we nem ya i min se “God i Jaj Blong Mi.” (Daniel 1:6, futnot, NW) Ol papa mo mama, yufala i mas gat longfala tingting blong tijim ol pikinini blong yufala long Jehova. Yufala i no mas lego. (Efesas 6:4) Prea from olgeta mo prea wetem olgeta. Mekem bes blong yufala blong tijim olgeta long ol stret rod blong Jehova, nao Jehova bambae i blesem yufala.—Ol Sam 37:5.

JOB I GAT BILIF MO I OBEI NATING SE I RIJ O I PUA

16, 17. ?Wanem hadtaem we Job i fesem long laef blong hem?

16 Hadtaem we Job i fesem. Laef blong Job i jenis bigwan. Fastaem, hem ‘i rij we i rij, i winim olgeta man long ol ples long is.’ (Job 1:3) Plante man oli save hem, mo oli respektem hem. (Job 29:7-16) Nating se i olsem, Job i no ting se hem i moa gud i bitim ol narafala, mo se i no nidim God. Yumi save samting ya from we Jehova i singaot hem se “man blong wok blong mi.” Mo hem i tokbaot Job se: “Hem i wan gudfala man we tingting blong hem i stap strong long mi. Oltaem hem i stap mekem wosip long mi, mo i stap lukaot gud blong i no mekem wan samting we i no stret.”—Job 1:8.

17 Wantaem nomo, laef blong Job i jenis. Hem i lusum evri samting, tingting blong hem i foldaon, mo i wantem ded nomo. Tede yumi save se Setan nao i mekem ol trabol ya long Job. Hem i talem se, Job i holemstrong long Jehova blong kasem samting nomo. (Ridim Job 1:9, 10.) Jehova i makem gud tok we Setan i sakem i agensem hem. ?Hem i mekem wanem blong soemaot se Setan i wan man blong giaman? Hem i givim janis long Job blong holemstrong long hem, mo soemaot se hem i lavem Hem.

18. (1) ?From wanem yu yu laekem fasin blong Job? (2) ?Samting we Jehova i mekem long Job i soemaot wanem?

18 Setan i strong blong agensem Job bakegen mo bakegen. Mo hem i mekem Job i ting se ol trabol ya i kamaot long God. (Job 1:13-21) Mo tu, tri man we oli talem se oli fren blong Job, oli sakem plante rabis tok blong spolem hem. Oli talem se God i stap panisim hem from ol nogud fasin blong hem. (Job 2:11; 22:1, 5-10) Be Job i holemstrong long Jehova. I tru, samtaem Job i toktok krangke. (Job 6:1-3) Be Jehova i kasem save se Job i harem nogud tumas mo tingting i foldaon. Jehova i luk we Job i no lego hem, nating se Setan i agensem hem mo i spolem hem bakegen mo bakegen. Taem ol trabol ya i finis, Jehova i givimbak ol samting we Job i lusum, mo i dabolem bakegen. Mo tu, hem i mekem se Job i laef 140 yia bakegen. (Jemes 5:11) Long ol yia ya, Job i gohed nomo blong mekem wok blong God long fulhat blong hem. ?Olsem wanem yumi save samting ya? Yumi save from we plante handred yia afta we Job i ded, oli raetem ol tok we i stap long stamba vas blong stadi ya long Esikel 14:14.

19, 20. (1) ?Olsem wanem yumi save soemaot bilif mo obei olsem Job? (2) ?Olsem wanem yumi save gat sore long narafala, olsem Jehova?

19 ?Olsem wanem yumi save soemaot bilif mo obei olsem Job? Nomata wanem samting i hapen, oltaem Jehova i mas impoten moa long ol narafala samting long laef blong yumi. Yumi mas trastem hem oltaem mo obei long hem wetem fulhat blong yumi. Yumi gat plante moa risen bitim Job blong mekem olsem. Traem tingbaot: Tede yumi save plante moa samting long saed blong Setan mo ol trik blong hem. (2 Korin 2:11) Mo tu, buk blong Job i soemaot long yumi from wanem God i letem man i safa. Ol profet tok blong Daniel tu i mekem yumi kasem save se Kingdom blong God i wan gavman we Jisas Kraes i King blong hem. (Daniel 7:13, 14) Mo yumi save se i no longtaem Kingdom ya bambae i rulum fulwol, mo finisim ol trabol we i mekem ol man oli safa.

20 Stori blong Job i tijim yumi tu, blong yumi gat sore long ol brata mo sista we oli stap safa. Maet oli talem sam krangke tok olsem Job. (Prija 7:7) Be yumi no mas tingting nogud long olgeta o jajem olgeta. I moa gud yumi traem kasem save long filing blong olgeta mo sore long olgeta. Taem yumi mekem olsem, yumi stap folem fasin blong Papa blong yumi Jehova, we hem i lavem man mo i gat sore.—Ol Sam 103:8.

JEHOVA ‘BAMBAE I MEKEM YU YU STRONG’

21. ?Olsem wanem ol tok long 1 Pita 5:10 i mekem yumi tingbaot Noa, Daniel, mo Job?

21 Laef blong Noa, Daniel, mo Job i defdefren, mo trifala i laef long ol defdefren taem tu. Be trifala evriwan i winim ol hadtaem. Stori blong trifala i mekem yumi tingbaot ol tok blong aposol Pita se: “Bambae yufala i safa blong smoltaem, be biaen God bambae i finisim trening blong yufala. God ya i kaen we i kaen. . . . Hem bambae i mekem yufala i strong, mo i givim paoa long yufala, i mekem yufala i stanap strong.”—1 Pita 5:10.

22. Long nekis stadi, ?bambae yumi lanem wanem?

22 Ol tok blong 1 Pita 5:10 oli stret long ol man blong God tede. Jehova i promes se bambae hem i mekem oli stanap strong. Yumi evriwan i wantem se Jehova i mekem yumi strong. Yumi wantem stanap strong mo gohed blong wosipim hem. Taswe, yumi wantem gat bilif mo obei olsem Noa, Daniel, mo Job. Long nekis stadi, bambae yumi lanem se trifala man ya i holemstrong long Jehova from we trifala i save gud hem. Trifala i ‘save gud ol fasin’ we hem i wantem blong oli mekem. (Ol Proveb 28:5) I gud yumi folem fasin blong trifala.

^ par. 2 Oli tekem Esikel i go long Babilon long yia 617 bifo Kraes. Hem i raetem ol tok blong Esikel 8:1 kasem 19:14 “long namba sikis yia” we hem i stap long Babilon, long yia 612 bifo Kraes.

^ par. 5 Lamek we i papa blong Noa, i bilif long God, be hem i ded faef yia bifo we bigfala wota i kavremap wol. Yumi no save sipos mama blong Noa wetem ol brata mo sista blong hem oli laef kasem taem blong bigfala wota ya, be yumi save se i no gat wan long olgeta we i sef.

^ par. 13 Maet Jehova i mekem i sem mak long Hanania, Misael, mo Asaria, blong olgeta tu oli save givhan long ol man Jiu.—Daniel 2:49.