Go long ol haf insaed long hem

Go long lis blong ol haf

STADI 26

Givhan Long Olgeta We Oli Stap Harem Nogud

Givhan Long Olgeta We Oli Stap Harem Nogud

‘Yufala evriwan i mas joen gud long wan tingting, safa wetem olgeta we oli safa, laeklaekem yufala tumas olsem we yufala i brata nomo, gat bigfala sore mo tingting daon.’—1 PITA 3:8.

SINGSING 107 God i Soemaot Eksampol Blong Lav

BIGFALA TINGTING *

1. ?Olsem wanem yumi save folem fasin blong Papa blong yumi, Jehova?

JEHOVA i lavem yumi tumas. (Jon 3:16) Yumi wantem folem fasin ya blong Papa blong yumi. Taswe, yumi traehad blong ‘safa wetem olgeta we oli safa, yumi gat sore mo yumi laekem’ olgeta man, antap moa “olgeta we oli brata mo sista blong yumi.” (1 Pita 3:8; Gal. 6:10) Taem ol brata mo sista long kongregesen oli fesem hadtaem, yumi wantem givhan long olgeta.

2. Long stadi ya, ?bambae yumi tokbaot wanem?

2 Olgeta we oli wantem joen long famle blong Jehova, bambae oli fesem ol problem we oli harem nogud from. (Mak 10:29, 30) Ating bambae yumi kasem plante moa trabol yet, taem yumi kam klosap moa long en. ?Olsem wanem yumi save givgivhan long yumi? Bambae yumi tokbaot samting we yumi lanem long stori blong Lot, Job, mo Nomi. Mo bambae yumi tokbaot sam problem we ol brata mo sista oli fesem tede, mo olsem wanem yumi save givhan long olgeta.

GAT LONGFALA TINGTING

3. Folem 2 Pita 2:7, 8, ?wanem nogud desisen we Lot i mekem, mo wanem i kamaot from?

3 Taem Lot i muv i go long Sodom we i fulap long ol doti fasin blong seks, hem i mekem wan nogud desisen. (Ridim 2 Pita 2:7, 8.) Graon long ples ya i rij, be Lot i kasem plante problem. (Jen. 13:8-13; 14:12) Waef blong hem i laekem taon ya mo ol fren blong hem, taswe hem i no obei long Jehova. Ale hem i ded taem God i mekem faea mo salfa i kamaot long skae. Tu man we tufala gel blong Lot i rere blong mared long tufala, tufala i ded long faea mo salfa we i kamdaon long Sodom. Lot i lusum haos mo olting blong hem, be hem i harem nogud moa blong lusum waef blong hem. (Jen. 19:12-14, 17, 26) ?Olsem wanem? ?Taem Lot i harem nogud tumas, Jehova i kros long hem? Nogat.

Jehova i sore long Lot mo famle blong hem, nao i sanem tu enjel blong sevem olgeta (Yu luk haf 4)

4. ?Olsem wanem Jehova i soemaot longfala tingting long Lot? (Yu luk pija long fran pej.)

4 Nating se Lot i jus blong muv i go long Sodom, Jehova i sore long hem, mo i sanem tu enjel blong sevem hem mo famle blong hem. Be Lot i no hareap blong obei long tufala enjel ya mo aot long Sodom. Lot i “stap tektaem,” nao tufala enjel ya i holem han blong hem, mo tufala i pulum hem mo famle blong hem oli go afsaed long taon ya. (Jen. 19:15, 16) Afta, tufala i talem long Lot se i mas ronwe i go antap long ol hil. Be Lot i no obei long Jehova, hem i askem blong go long wan taon we i klosap nomo. (Jen. 19:17-20) Jehova i lesin wetem longfala tingting, mo i letem Lot i go long narafala taon ya. Be afta we taem i pas, hem i fraet, nao i muv i go antap long ol hil. Hemia sem ples we Jehova i bin talem long hem fastaem blong go long hem. (Jen. 19:30) !Tru ya, longfala tingting blong Jehova i bigwan bitim mak! ?Olsem wanem yumi save folem fasin blong hem?

5-6. ?Olsem wanem yu save folem fasin blong God mo mekem olsem 1 Tesalonaeka 5:14 i talem?

5 Maet wan brata o sista long kongregesen i mekem wan nogud desisen olsem Lot, nao hem i kasem bigfala trabol. ?Sipos i olsem, bambae yu mekem wanem? Maet yu wantem talem stret long hem se hem i stap kasem frut blong sid we hem i planem nomo. (Gal. 6:7) Hemia i tru, be i moagud yu folem fasin we Jehova i mekem long Lot. ?Olsem wanem yu save mekem olsem?

6 Jehova i no sanem tufala enjel ya blong givim woning nomo long Lot, be tufala i halpem hem tu blong i ronwe. Long sem fasin, yu save givim woning long brata o sista we i stap long rod blong kasem trabol. Be maet yu save mekem wan samting tu blong halpem hem. Nating se hem i slo blong folem ol advaes blong Baebol, be yu mas gat longfala tingting. Yu save mekem olsem tufala enjel ya. Yu no kros long brata ya mo lego hem, be yu lukaot rod blong givhan long hem. (1 Jon 3:18) Maet yu mekem olsem we yu holem han blong hem, mo pulum hem blong i folem ol gudfala advaes we hem i kasem.—Ridim 1 Tesalonaeka 5:14.

7. ?Olsem wanem yumi save folem fasin we Jehova i mekem long Lot?

7 Jehova i save tingbaot ol mastik blong Lot, be hem i no mekem olsem. Biaen, hem i pulum aposol Pita blong i tokbaot Lot olsem wan stret man. !Yumi glad tumas se Jehova i save fogivim ol mastik blong yumi! (Sam 130:3) ?Olsem wanem yumi save folem fasin we Jehova i mekem long Lot? Sipos yumi makem ol gudfala fasin blong ol brata mo sista, bambae yumi soemaot longfala tingting long olgeta. Nao bambae i isi moa blong oli folem ol gudfala advaes.

GAT SORE

8. ?Sore bambae i pulum yu blong mekem wanem?

8 Job i defren long Lot, hem i no mekem wan nogud desisen. Nating se i olsem, hem i kasem plante trabol. Hem i lusum olting blong hem, haenem we hem i gat, mo i kasem wan strong sik. Mowas, ol pikinini blong hem oli ded. Mo tu, tri giaman fren blong Job oli agensem hem. ?From wanem trifala i no sore long Job? Trifala i no traem kasem save gud long ol samting we i stap hapen. From samting ya, trifala i gat rong tingting, mo trifala i talem ol strong tok blong jajem Job. ?Olsem wanem yu save blokem wan mastik olsem? Yu mas kasem save se Jehova nomo i save evri samting long laef blong wan man. Lesin gud long ol tok blong man we i harem nogud. I no naf blong harem ol tok ya nomo, be yu mas traem kasem save long filing blong hem. Long taem ya nao yu safa wetem brata o sista we i stap safa.

9. ?Sipos yumi gat sore, bambae yumi no mekem wanem? ?From wanem?

9 Sipos yumi gat sore, bambae yumi no toktok tumas blong spolem wan brata o sista we i fesem problem. Man we i toktok tumas i no mekem kongregesen i strong, be i spolem kongregesen. (Prov. 20:19; Rom 14:19) Hem i no kaen be hem i toktok olbaot, mo ol tok blong hem oli save mekem man we i harem nogud i safa moa. (Prov. 12:18; Efes. 4:31, 32) !I moagud yumi makem ol gudfala fasin blong ol brata mo sista, mo tingbaot olsem wanem yumi save givhan long olgeta!

Lesin wetem longfala tingting taem wan brata i sakem ‘ol tok we yu sek long hem,’ mo jusum wan stret taem blong toktok blong leftemap tingting (Haf 10-11) *

10. ?Ol tok long Job 6:2, 3 oli tijim yumi long wanem?

10 Ridim Job 6:2, 3. Job i sakem ‘sam tok we ol narafala oli sek long hem.’ Be biaen, hem i luksave se ol tok ya i no stret. (Job 42:6) Tede tu, wan man we i stap harem nogud tumas i save sakem sam tok we yumi sek long hem, mo biaen hem i luksave se tok ya i no stret. ?Long taem olsem, yumi mekem wanem? I moa gud yumi gat sore i bitim we yumi agensem hem. Yumi mas tingbaot se i no plan blong Jehova we yumi stap fesem ol trabol olsem. Taswe yumi kasem save se wan gudfala man blong Jehova i save sakem sam tok we i no stret, taem hem i harem nogud tumas. Nating se hem i talem samting we i no stret long saed blong Jehova o yumi, be yumi no mas kwik blong kam kros mo jajem hem.—Prov. 19:11.

11. ?Olsem wanem ol elda oli save folem fasin blong Elihu?

11 Samtaem, man we i harem nogud tumas i nidim narafala blong givim advaes mo stretem tingting blong hem. (Gal. 6:1) ?Olsem wanem ol elda oli save mekem samting ya we i no isi nating? I gud oli folem fasin blong Elihu, we i lesin long Job mo i kasem save long filing blong hem. (Job 33:6, 7) Elihu i meksua se hem i kasem save fastaem long tingting blong Job, nao biaen hem i jes givim advaes. Ol elda we oli folem eksampol blong Elihu, oli lesin gud mo traem kasem save long filing blong man we i harem nogud. Sipos oli mekem olsem, man ya bambae i lesin gud taem oli givim advaes, mo i save kasem hat blong hem.

TOKTOK BLONG LEFTEMAP TINGTING

12. ?Taem hasban mo tufala boe blong Nomi oli ded, Nomi i mekem wanem?

12 Nomi i lavem Jehova mo i holemstrong long hem. Be taem hasban mo tufala boe blong hem oli ded, hem i wantem jenisim nem blong hem i kam “Mara,” we i min se “Harem nogud.” (Rut 1:3, 5, 20, 21) Waef blong boe blong Nomi we nem blong hem Rut, i no lego hem. Rut i mekem plante wok blong givhan long Nomi, mo tu, hem i toktok gud blong leftemap tingting blong hem. Rut i talemaot ol tok we i kamaot stret long hat blong hem, blong soemaot se hem i lavem Nomi mo i wantem givhan long hem.—Rut 1:16, 17.

13. ?From wanem olgeta we hasban o waef blong olgeta i ded, oli nidim yumi?

13 Taem hasban o waef blong wan long kongregesen i ded, hem i nidim yumi blong givhan long hem. Tufala we i mared i olsem tu tri we tufala i gru tugeta. Taem ol yia oli pas, ol rus blong tufala tri ya oli fasfas wanples. Sipos oli pulumaot wan, narawan i save kam slak we klosap i ded. Long sem fasin, taem wan man o woman i lusum hasban o waef blong hem, hem i no save kam gud kwiktaem. Pola, * we hasban blong hem i ded, i talem se: “Laef blong mi i jenis fulwan, mo mi harem se mi no moa gat paoa blong mekem wan samting. Mi lusum besfren blong mi, we mi stap toktok long hem long saed blong evri samting. Hem i serem ol gudtaem wetem mi, mo i givhan long mi long ol hadtaem. Hem i lesin gud taem mi tokbaot ol trabol blong mi. Taem hem i lus, mi harem olsem se oli katemaot haf bodi blong mi.”

?Olsem wanem yu save givhan long olgeta we oli no moa gat hasban o waef blong olgeta? (Haf 14-15) *

14-15. ?Olsem wanem blong leftemap tingting blong wan we i lusum hasban o waef blong hem?

14 ?Olsem wanem yu save leftemap tingting blong wan we i lusum hasban o waef blong hem? I impoten tumas blong toktok long hem, nating sipos i had mo yu no save wanem blong talem. Pola we yumi tokbaot finis, i talem se: “Mi kasem save se ol man oli harem nogud blong tokbaot ded. Maet oli fraet se bambae oli talem ol tok we yu harem nogud long hem. Be i moa nogud taem oli no talem wan samting nating.” Wan man o woman we i harem nogud olsem, i no nidim ol tok we i dip. Pola i talem se: “Mi mi glad taem ol fren oli talem nomo se: ‘Mi sore tumas we hasban blong yu i ded.’”

15 Wiliam, we waef blong hem i ded plante yia finis, i talem se: “Mi harem gud taem ol narafala oli storian long ol gudfala samting long saed blong waef blong mi. Hemia i mekem mi mi luksave se oli lavem mo respektem hem. Ol tok olsem oli leftemap tingting blong mi, from we mi lavem waef blong mi, mo mitufala i stap tugeta longtaem.” Wan wido, nem blong hem Bianka, i talem se: “Mi harem gud taem ol narafala oli prea wetem mi mo ridim wan o tu vas blong Baebol. Mo tu, mi laekem tumas we oli tokbaot hasban blong mi, mo oli lesin taem mi mi tokbaot hem.”

16. (1) ?Yumi no mas mekem wanem long wan we hasban o waef blong hem i ded? (2) Folem Jemes 1:27, ?yumi gat wanem wok?

16 Olsem Rut we i no lego wido ya Nomi, yumi tu yumi no mas lego olgeta we hasban o waef blong olgeta i ded. Pola i talem se: “Taem hasban blong mi i ded, plante oli kam blong leftemap tingting mo givhan long mi. Be sloslo, oli no moa kam from we oli bisi tumas long ol samting long laef blong olgeta. Mi mi harem nogud from we laef blong mi i jenis fulwan. I gud tumas taem oli kasem save se oli mas gohed plante manis o yia, blong givhan long wan we hasban o waef blong hem i ded.” I tru, yumi wanwan i defdefren. Samfala oli kwik moa blong lan long bigfala jenis ya. Be plante oli harem nogud oltaem, from we bifo oli bin mekem evri samting wetem hasban o waef blong olgeta. Evriwan oli gat defdefren fasin blong harem nogud. Yumi mas tingbaot se Jehova i givim wok ya long yumi, blong lukaot gud long olgeta we hasban o waef blong olgeta i ded, mo yumi mas glad blong mekem.—Ridim Jemes 1:27.

17. ?From wanem olgeta we hasban o waef i lego olgeta oli nidim yumi?

17 Samfala oli harem nogud tumas from we hasban o waef i lego olgeta. Jois, we hasban blong hem i lego hem blong tekem wan narafala woman, i talem se: “Taem hasban blong mi i divosem mi, klosap mi harem nogud moa i bitim we hem i ded. Sipos hem i ded from wan aksiden o sik, hemia i no jus blong hem. Be hem i jusum blong lego mi. Mi harem se mi gud blong nating nomo.”

18. ?Yu save mekem wanem blong givhan long olgeta we oli no moa gat hasban o waef?

18 Taem yumi mekem sam smosmol samting blong givhan long olgeta we oli no moa gat hasban o waef blong olgeta, yumi soemaot se yumi lavem olgeta. Naoia oli nidim moa ol gudfala fren, i bitim bifo. (Prov. 17:17) ?Olsem wanem yu save soemaot se yu yu wan gudfala fren? Yu save singaot olgeta oli kam kakae wetem yu. Mo yu save spenem taem wetem olgeta blong pleplei mo prij. Mo tu, wanwan taem yu save singaot olgeta, blong oli kam joen long famle wosip wetem yu. Sipos yu mekem olsem, Jehova bambae i glad, from we hem i “stap klosap long ol man we tingting blong olgeta i kam nogud,” mo i “stap mekem i gud long ol wido.”—Sam 34:18; 68:5.

19. Folem advaes long 1 Pita 3:8, ?yu gat strong tingting blong mekem wanem?

19 I no longtaem, Kingdom blong God bambae i rulum fulwol, nao ‘ol trabol we oli kasem yumi, bambae yumi no moa tingbaot.’ Yumi wantem tumas blong luk taem ya we “ol samting ya we i hapen bifo, bambae ol man oli no moa save tingbaot stori blong olgeta, bambae i lus olgeta.” (Aes. 65:16, 17) Go kasem taem ya, yumi mas givgivhan long yumi, mo soemaot long ol toktok mo aksen blong yumi se yumi lavem ol brata mo sista.—Ridim 1 Pita 3:8.

SINGSING 111 Ol Samting We Oli Mekem Yumi Glad

^ par. 5 Lot, Job, mo Nomi, trifala i holemstrong long Jehova, be trifala i kasem hadtaem we i mekem trifala i harem nogud. Stadi ya i tokbaot samting we yumi lanem, mo from wanem i impoten blong gat longfala tingting, sore, mo toktok blong leftemap tingting blong ol brata mo sista we oli fesem ol problem.

^ par. 13 Mifala i jenisim ol nem.

^ par. 57 PIJA: Brata we i harem nogud tumas i sakem sam tok we elda ‘i sek long hem,’ be elda i lesin wetem longfala tingting. Biaen, taem kros blong brata ya i godaon, elda i toktok kaen blong givim advaes.

^ par. 59 PIJA: Wan brata mo waef blong hem i spenem taem wetem brata we waef blong hem i ded i no longtaem. Oli tokbaot sam gudfala samting long saed blong sista we i ded.