Go long ol haf insaed long hem

Go long lis blong ol haf

?Ken i Karem Woman Blong Hem Wea?

?Ken i Karem Woman Blong Hem Wea?

Kwestin Blong Olgeta We Oli Ridim Magasin Ya . . .

?Ken i Karem Woman Blong Hem Wea?

▪ “?Sipos i tru se Adam mo Iv, tufala i gat tu boe nomo, hemia Ken mo Ebel, ale Ken i karem woman blong hem wea?” Hemia nao wan long ol kwestin we ol man we oli no bilif long Baebol oli askem, blong trikim ol man we oli stadi long Baebol. Nating se i olsem, i gat plante save blong Baebol we yumi save yusum blong givim wan ansa we i stret.

Jenesis japta 3 mo 4 i tokbaot ol save olsem: (1) Iv i “mama blong olgeta man we i laef.” (2) I gat plante yia i pas stat long taem ya we Ken i bon, go kasem taem ya we hem i mekem sakrefaes we God i no glad long hem. (3) Afta we Ken i kasem panis blong stap olsem man we i ‘no moa gat ples blong hem’ mo we ‘bambae hem i stap wokbaot olbaot nomo,’ hem i fraet se maet ‘wan man we i faenem hem’ bambae i traem blong kilim hem i ded. (4) God i putum wan mak long Ken blong lukaot gud long hem. Hemia i min se, maet ol brata mo ol narafala famle blong hem nomo, oli traem blong kilim hem i ded. (5) “Nao,” Ken i stap wetem woman blong hem, long ples ya Nod, we i min se “Ples we man i no save stap kwaet.”—Jenesis 3:20; 4:3, 12, 14-17.

From ol save we yumi kasem long paragraf antap, yumi save talem se woman blong Ken i wan laen blong Iv, be i no gat man we i save stret dei we woman ya i bon long hem. Jenesis 5:4 i talem se, long ol 930 yia we Adam i laef, “hem i bonem ol narafala pikinini bakegen, sam we oli boe mo sam we oli gel.I tru, Baebol i no talem stret se woman blong Ken i wan gel blong Iv. Be from we Baebol i tokbaot woman ya afta we God i panisim Ken, hemia i soemaot se i gat plante yia i pas finis. Taswe, maet woman ya i wan long ol smol bubu blong Adam mo Iv nomo. Baebol ya, The Amplified Old Testament, i tokbaot woman blong Ken se, “hem i wan long ol pikinini blong Adam.”

Adam Clark, wan man we i raetem ol tok long saed blong Baebol long ol yia 1800, i talem se, God i putum wan mak long Ken from we Ken i fraet. Hem i fraet from we i gat plante pikinini mo smol bubu blong Adam we oli stap finis long taem ya, mo oli naf blong “statem sam vilej.”

Ken i maredem sista blong hem, sipos no, woman ya i pikinini blong wan long ol boe mo gel blong Adam. Hemia samting we sam man long wol tede oli ting se i no stret nating blong mekem. Oli gat tingting olsem, from we oli putum tabu long fasin ya, mo from we oli fraet se sipos wan man i maredem wan sista no smol bubu blong hem, tufala i save gat ol pikinini we oli sik, no oli handikap. Nating se i olsem, wan man we nem blong hem, Frank LaGard Smith, i tokbaot long buk ya, The Narrated Bible in Chronological Order, i se: “I luk olsem se ol boe mo gel blong tufala faswan man mo woman, oli stap maredem ol brata mo sista blong olgeta bakegen, nating se long ol yia biaen, ol man oli ting se i no stret nating blong mekem olsem.” I gud blong save tu se, loa we God i givim long Moses long neson blong Isrel, i kamaot nomo long yia 1513 B.K.T. * Loa ya i putum tabu blong man no woman i slip wetem wan we i stret famle blong hem.—Levitikas 18:9, 17, 24.

Tede, yumi no moa stret gud olsem tufala faswan papa mama blong yumi. Mo yumi stap olsem blong plante taosen yia finis. Ol trabol mo ol sik we yumi kasem from laen mo famle blong yumi, oli no gat paoa long tufala faswan papa mama blong yumi. Mo tu, ol stadi we ol man oli mekem i no longtaem, olsem hemia we i kamaot long buk ya, Journal of Genetic Counseling, oli soemaot se taem wan man i maredem kasen sista blong hem, maet ol pikinini blong tufala oli no sik mo oli no handikap, olsem plante man oli ting se bambae i hapen. I klia se, ol trabol olsem oli no save hapen long taem blong Adam, go kasem taem blong Noa. Taswe, yumi save talem se woman blong Ken i wan stret famle blong hem nomo.

[Futnot]

^ par. 7 B.K.T. i minim Bifo Kristin Taem.