1. ¿Achkë nrajoʼ Jehová chë nqaʼän?

 JUN chkë ri nbʼanö chë ri kʼlan taq winäq kiʼ kikʼuʼx nkiʼän ya riʼ taq naläx jun kalkʼwal. Kantzij na wä chë ryeʼ kowan nkajoʼ y nkajoʼ chë ryä nkʼïy qʼanäj. Ye kʼa we ma xtkʼïy ta, ryeʼ xa xtchʼpü kikʼuʼx chrij. Ke riʼ chqä Jehová. Ryä kan kiʼ rukʼuʼx nuʼän taq nutzʼët chë röj achiʼel ta nqatamaj nqbʼiyïn chpan ruchʼaʼäl, ye kʼa nrajoʼ chqä chë achiʼel ta nqkʼïy qʼanäj (1 Cor. 3:1). Jehová nrajoʼ chë jontir ri cristianos yechʼobʼon «achiʼel nuʼän jun winäq ri ma akʼal ta chik» (1 Cor. 14:20).

2. ¿Achkë kʼutunïk xtqatzjoj kij chpan re tjonïk reʼ?

² Chpan re tjonïk reʼ xtqatzjoj kij re kʼutunïk reʼ: ¿achkë ntel chë tzij ma nqchʼobʼon ta chik achiʼel nuʼän jun akʼal?, ¿achkë nkʼatzin nqaʼän rchë nqʼax chqawäch achkë riʼ ri ütz chqä ri ma ütz ta?, ¿achkë rma nkʼatzin yeqankʼuj ri naʼoj ri ye achiʼel ta kan wäy? y ¿achkë rma ma ütz ta nqakʼuqbʼaʼ qa qakʼuʼx chqij?

¿ACHKË NTEL CHË TZIJ MA NQCHʼOBʼON TA CHIK ACHIʼEL NUʼÄN JUN AKʼAL?

3. ¿Achkë ntel chë tzij ma nqchʼobʼon ta chik achiʼel nuʼän jun akʼal?

³ Taq le Biblia nutzjoj rij jun cristiano ri ma nchʼobʼon ta chik achiʼel nuʼän jun akʼal, ma ntel ta chë tzij chë ri cristianos riʼ ke riʼ rubʼanik nchʼobʼon rma rujunaʼ. Ri tzij griego ri xksäx rchë ri tzij «ma akʼal ta chik» ntel chqä chë tzij «kʼo chik runaʼoj» chqä «kan tzʼaqät» (1 Cor. 2:6). Rma riʼ, röj ma nqchʼobʼon ta chik achiʼel nuʼän jun akʼal taq nqʼax chqawäch achkë riʼ ri ütz chqä ri ma ütz ta. ¿Ntel chë tzij riʼ chë taq jun winäq ke riʼ chik rubʼanik nchʼobʼon majun ta chik achkë nkʼatzin nuʼän? Ma ke riʼ ta. Ryä nkʼatzin na nutäj más ruqʼij (1 Tim. 4:15). Ye kʼa, ¿achkë rubʼanik nqatamaj we jun cristiano —jun qʼopoj, jun kʼajol o jun qachʼalal ri ya kʼo chik  jbʼaʼ rujunaʼ— qʼaxnäq chik chwäch achkë riʼ ri ütz chqä ri ma ütz ta?

4. ¿Achkë nqʼalajin chkij ri cristianos ri qʼaxnäq chkiwäch achkë riʼ ri ütz chqä ri ma ütz ta?

⁴ Ri cristianos ri qʼaxnäq chik chkiwäch achkë riʼ ri ütz chqä ri ma ütz ta, nkismajij jontir ri naʼoj ri nuyaʼ Jehová chkë, y ma xa xuʼ ta ri nqä chkiwäch ryeʼ. Tapeʼ xa kʼo qa mak chkij chqä kʼo akuchï xkesach wä, nkikʼüt rkʼë rubʼanik kikʼaslemal chë nkitäj kiqʼij rchë yechʼobʼon achiʼel Jehová chqä rchë nkiʼän ri nqä chwäch ryä. Ryeʼ yeqʼalajin ütz taq naʼoj chkij y nkiʼän jontir ri kʼo pa kiqʼaʼ rchë ronojel qʼij más junan yechʼobʼon rkʼë Dios (Efes. 4:22-24). Yë ri ütz nkichaʼ nkiʼän pa kikʼaslemal rma kitaman achkë pixaʼ chqä naʼoj yeruyaʼon Jehová. Rma riʼ ma nkʼatzin ta chë ronojel mul nbʼix chkë achkë kʼo chë nkiʼän. Chqä, taq kʼo jun nkajoʼ nkiʼän, nkitäj kiqʼij rchë nkiʼän riʼ (1 Cor. 9:26, 27).

5. ¿Achkë rkʼë jbʼaʼ xtbʼanatäj kikʼë ri cristianos ri ma qʼaxnäq ta na chkiwäch achkë riʼ ri ütz chqä ri ma ütz ta? (Efesios 4:14, 15).

⁵ Ye kʼa ri cristianos ri ma qʼaxnäq ta na chkiwäch achkë riʼ ri ütz chqä ri ma ütz ta, kan chaq bʼaʼ yeqʼol kimä winäq ri yekikʼüt tzʼukün taq naʼoj. Rkʼë jbʼaʼ kan nkinmaj ri naʼoj yekikʼüt ri winäq rchë yekitzʼlaʼ nkʼaj chik o nkinmaj ri nkikʼüt ri apóstatas (taskʼij ruwäch Efesios 4:14, 15). a Rkʼë jbʼaʼ kan itzel nkinaʼ chkë ri nkʼaj chik rma ri kʼo kikʼë, nqä chkiwäch nkiʼän chʼaʼoj, chanin nkatäj kiyowal o kan chaq bʼaʼ yeqä chpan jun mak ri nukʼüt pä riʼ chkiwäch (1 Cor. 3:3).

6. ¿Achkë tzʼetbʼäl nukʼüt chqawäch ri nkʼatzin nuʼän jun cristiano rchë nqʼax chwäch achkë riʼ ri ütz chqä ri ma ütz ta? (Keʼatzʼetaʼ chqä ri achbʼäl).

⁶ Achiʼel xqatzʼët qa, le Biblia nukʼüt chë ri rubʼanik nkʼïy jun cristiano pa ruchʼaʼäl Dios, ntel chë tzij nqʼax chwäch achkë riʼ ri ütz chqä ri ma ütz ta, junan jbʼaʼ rkʼë rubʼanik nkʼïy qʼanäj jun winäq. Jun akʼal kʼo kʼïy ri ma retaman ta. Rma riʼ nkʼatzin nchajïx chqä ntjöx rma jun enter winäq. Jun tzʼetbʼäl. Rkʼë jbʼaʼ jun teʼej nuʼij che rä ti ral chë tchapaʼ chuqʼaʼ taq xtkiräm bʼey. Taq ri ti qʼopoj riʼ xtkʼïy qʼanäj, rkʼë jbʼaʼ ri teʼej xtyaʼ qʼij che rä rchë ruyonïl xtuʼän riʼ, ye kʼa, kʼa xtuʼij na che rä chë kʼlan ttzuʼun. Taq ri qʼopoj xtnmär, ya retaman chik achkë xtuʼän. Ke riʼ chqä nbʼanatäj kikʼë ri cristianos. Ye kʼo jojun kʼa nkʼatzin na yetoʼöx kimä qachʼalal ri qʼaxnäq chik chkiwäch achkë riʼ ri ütz chqä ri ma ütz ta, rchë ke riʼ nkitamaj achkë nkʼatzin nkiʼän rchë ma nchaʼ ta chiʼ  kachbʼilanïk rkʼë Jehová chqä rchë yë ri ütz nkichaʼ nkiʼän. Ye kʼa ri cristianos ri ma nkʼatzin ta chik nbʼix chkë achkë kʼo chë nkiʼän, yechʼobʼon chkij ri naʼoj ye kʼo chpan le Biblia rchë nkitamaj achkë nuquʼ Jehová chrij ri nkajoʼ nkiʼän, rchë ke riʼ xtkichaʼ xtkiʼän ri ütz.

7. ¿Nkʼatzin na komä kitoʼik ri cristianos ri qʼaxnäq chik chkiwäch achkë riʼ ri ütz chqä ri ma ütz ta?

⁷ ¿Ntel chë tzij riʼ chë ri cristianos riʼ ma nkʼatzin ta chik kitoʼik? Manä, ma ke riʼ ta. Ryeʼ kʼo mul nkʼatzin nkikʼutuj kitoʼik. Ye kʼa ryeʼ ma nkiʼän ta achiʼel nkiʼän ri cristianos ri nkiyoʼej chë ri nkʼaj chik yebʼin chkë achkë kʼo chë nkiʼän. Ri cristianos riʼ nkikʼän kinaʼoj chkij qachʼalal ri kʼïy chik junaʼ kiyaʼon pä ruqʼij Jehová chqä nkikʼän ri naʼoj nyaʼöx chkë, ye kʼa kitaman chë yë ryeʼ yechaʼö achkë nkajoʼ nkiʼän (Gál. 6:5).

8. ¿Achkë rma nqaʼij chë ma jontir ta ri cristianos ye junan?

⁸ Achiʼel ri winäq ma ye junan ta jontir, ri cristianos chqä, tapeʼ qʼaxnäq chik chkiwäch achkë riʼ ri ütz chqä ri ma ütz ta, ma junan ta ri naʼoj kʼo kikʼë. Jojun chkë ryeʼ kʼo más kinaʼoj chkiwäch ri nkʼaj chik, jojun chik ma nkixiʼij ta kiʼ nkiqʼalajsaj ri nkinmaj, nkʼaj chik kowan yespan, y ye kʼo jojun kan nqʼax chkiwäch ri nkinaʼ ri nkʼaj chik. Chqä, rkʼë jbʼaʼ kaʼiʼ chkë ri cristianos riʼ kʼo jun xtkiqʼaxaj ri xa junan jbʼaʼ y xtkʼatzin xtkichaʼ achkë xtkiʼän. Tapeʼ rkʼë jbʼaʼ ma junan ta ri xtkichaʼ xtkiʼän —ye kʼa ma nkiqʼäj ta jun pixaʼ chpan le Biblia— che kaʼiʼ ma xketzjon ta itzel chrij ri xchaʼ xuʼän ri jun chik, xa xtkitäj kiqʼij rchë junan xtuʼän kiwäch (Rom. 14:10; 1 Cor. 1:10).

¿ACHKË NKʼATZIN NQAʼÄN RCHË NQʼAX CHQAWÄCH ACHKË RIʼ RI ÜTZ CHQÄ RI MA ÜTZ TA?

9. ¿Achkë rma nqaʼij chë jun cristiano ma chaq kʼateʼ ta nqʼax chwäch achkë riʼ ri ütz chqä ri ma ütz ta?

⁹ Taq nqʼax ri tiempo, jun akʼal ruyonïl nkʼïy y ntok jun enter achï, ye kʼa ma ke riʼ ta nbʼanatäj qkʼë röj pa ruchʼaʼäl Dios; röj nkʼatzin nqatäj qaqʼij rchë nqʼax chqawäch achkë riʼ ri ütz chqä ri ma ütz ta. Jun tzʼetbʼäl chrij reʼ ya riʼ ri xbʼanatäj kikʼë ri cristianos aj Corinto. Ryeʼ xkinmaj ri ütz taq rutzjol xtzjöx chkë, xeqasäx pa yaʼ, Dios xyaʼ pä ri loqʼoläj ruchqʼaʼ pa kiwiʼ y kan kʼïy naʼoj xkʼut chkiwäch rma ri apóstol Pablo (Hech. 18:8-11). Tapeʼ ke riʼ, ye kʼïy chkë ryeʼ majanä wä nqʼax chkiwäch achkë riʼ ri ütz chqä ri ma ütz ta, tapeʼ kikʼwan wä chik jojun junaʼ yeqasan pa yaʼ (1 Cor. 3:2). ¿Achkë ütz nqaʼän rchë ma nbʼanatäj ta ya riʼ qkʼë röj?

10. ¿Achkë nkʼatzin nqaʼän rchë nqʼax chqawäch achkë riʼ ri ütz chqä ri ma ütz ta? (Judas 20).

¹⁰ Rchë röj nqʼax chqawäch achkë riʼ ri ütz chqä ri ma ütz ta, naʼäy nkʼatzin nqarayij nqaʼän riʼ. Ri cristianos ri ma nkajoʼ ta nkiʼän riʼ, majun bʼëy xtqʼax ta chkiwäch achkë riʼ ri ütz chqä ri ma ütz ta (Prov. 1:22) Röj ma nqajoʼ ta nqaʼän achiʼel jojun winäq ri nkiyoʼej chë yë ri kiteʼ kitat yebʼin chkë achkë kʼo chë nkiʼän tapeʼ ya kʼo chik kijunaʼ rchë yë ryeʼ yechaʼö ri nkajoʼ nkiʼän. Pa rukʼexel riʼ, röj nqajoʼ nqatäj qaqʼij rchë más junan nuʼän qawäch rkʼë Jehová (taskʼij ruwäch Judas 20). We rït nanaʼ chë majanä nqʼax chqawäch achkë riʼ ri ütz chqä ri ma ütz ta, taʼij che rä Jehová chë katurtoʼ pä rchë narayij naʼän riʼ chqä chë tyaʼ pä awchqʼaʼ (Filip. 2:13).

11. ¿Achkë rubʼanik nqrtoʼ pä Jehová rchë nqʼax chqawäch achkë riʼ ri ütz chqä ri ma ütz ta? (Efesios 4:11-13).

¹¹ Jehová ma nuyoʼej ta chë qayonïl röj nqatäj qaqʼij rchë nqʼax chqawäch achkë riʼ ri ütz chqä ri ma ütz ta. Ryä yeruyaʼon ukʼwäy taq bʼey pa congregación rchë yojkitoʼ rchë «xtqchʼobʼon achiʼel nuʼän jun winäq ri ma akʼal ta chik chqä xtqchʼobʼon achiʼel Cristo» (taskʼij ruwäch Efesios 4:11-13). Chqä nuyaʼ pä ri loqʼoläj ruchqʼaʼ pa qawiʼ ri nqrtoʼ rchë «nqchʼobʼon achiʼel nchʼobʼon Cristo» (1 Cor. 2:14-16). Jehová chqä xuʼän chë xetzʼibʼäx qa ri kajiʼ Evangelios ri yojkitoʼ rchë nqatamaj ri xuʼän Jesús taq xjeʼ chwäch le Ruwachʼlew. We röj nqchʼobʼon chqä nqtzjon achiʼel Jesús y nqaʼän ri xuʼän ryä, ya riʼ xtqrtoʼ rchë xtqʼax chqawäch achkë riʼ ri ütz chqä ri ma ütz ta.

 ¿ACHKË RMA NKʼATZIN YEQANKʼUJ RI NAʼOJ RI YE ACHIʼEL TA KAN WÄY?

12. ¿Achkë riʼ ri naʼoj «ri nkʼatzin nqatamaj chrij ri Cristo»?

¹² Rchë nqʼax chqawäch achkë riʼ ri ütz chqä ri ma ütz ta, röj nkʼatzin yeqatamaj nkʼaj chik naʼoj, y ma xa xuʼ ta «ri nkʼatzin nqatamaj chrij ri Cristo». Jojun chkë ri naʼoj riʼ ya riʼ ri nqatzolij qiʼ che rä qamak, ri nqakʼuqbʼaʼ qakʼuʼx chrij Dios, ri nqqasäx pa yaʼ chqä nqanmaj chë xkekʼastäj na pä ri kamnaqiʼ (Heb. 6:1, 2). Jontir ri cristianos nkʼatzin nkitamaj ri naʼoj riʼ. Rma riʼ ri apóstol Pedro xtzjoj ya riʼ taq xtzjon chkiwäch ye kʼïy winäq pa Pentecostés (Hech. 2:32-35, 38). Rchë nq·ok rutzeqelbʼëy Cristo nkʼatzin yeqanmaj ri naʼoj riʼ. Ri apóstol Pablo xuʼij chë, we röj ma nqanmaj ta chë xkekʼastäj na pä ri kamnaqiʼ, ya riʼ xa achiʼel ta najin nqakʼüt chë ma qakʼuqbʼan ta qakʼuʼx chrij Dios (1 Cor. 15:12-14). Ye kʼa röj ma xa xuʼ ta ri naʼoj riʼ nkʼatzin yeqatamaj.

13. ¿Achkë nkʼatzin nqaʼän rchë nqïl utzil kimä ri naʼoj ri ye achiʼel ta kan wäy ri nutzjoj Hebreos 5:14? (Keʼatzʼetaʼ chqä ri achbʼäl).

¹³ Röj chqä yekʼut naʼoj chqawäch ri ye achiʼel ta kan wäy. Chpan ri naʼoj riʼ ma xa xuʼ ta yeʼok rupixaʼ Jehová, xa yeʼok chqä ri naʼoj yeruyaʼ ryä ri yojkitoʼ rchë nqchʼobʼon achiʼel nchʼobʼon ryä. Rchë nqïl ri utzil ri nkikʼäm pä ri naʼoj riʼ pa qawiʼ, nkʼatzin nqaskʼij ruwäch le Biblia, nqchʼobʼon chrij chqä nqatäj qaqʼij rchë nqasmajij ri nqatamaj. Ya riʼ xtqrtoʼ rchë xtqachaʼ xtqaʼän ri nqä chwäch Jehová (taskʼij ruwäch Hebreos 5:14). b

14. ¿Achkë rubʼanik xerutoʼ Pablo ri cristianos aj Corinto rchë xjeʼ kinaʼoj?

¹⁴ Ri cristianos ri ma qʼaxnäq ta na chkiwäch achkë riʼ ri ütz chqä ri ma ütz ta, kʼayewal nuʼän chkiwäch nkitzʼët achkë nkʼatzin nkiʼän taq ma nkïl ta chpan le Biblia jun naʼoj ri ntzjon chrij ri nkajoʼ nkiʼän. Taq nbʼanatäj riʼ, rkʼë jbʼaʼ ye kʼo jojun nkiquʼ chë yekowin nkiʼän ri nkajoʼ ryeʼ. Jojun chik nkikʼutuj chë tyaʼöx jun pixaʼ chrij ri nkajoʼ nkiʼän tapeʼ ma nkʼatzin ta. Jun tzʼetbʼäl, ri cristianos aj Corinto achiʼel ta xkiʼij che rä Pablo chë tyaʼ jun pixaʼ ri ntzjon chrij ri rukïl wäy ri tzjun chkiwäch ri tyox. Pa rukʼexel xuʼij chkë achkë kʼo chë nkiʼän, ri apóstol Pablo xuʼij chkë chë pa kiqʼaʼ ryeʼ kʼo wä rchë nkichaʼ achkë nkiʼän. Ryä xtzjoj jojun naʼoj chkë ri xkerutoʼ rchë ri  xtkichaʼ xtkiʼän ma xtuʼän ta chë xttiʼon kan rma riʼ chqä ma xkerutzäq ta ri nkʼaj chik (1 Cor. 8:4, 7-9). Taq ryä xuʼän riʼ, xkʼüt chkiwäch achkë rubʼanik njeʼ kinaʼoj, rchë ke riʼ nqʼalajin chkiwäch achkë riʼ ri ütz chqä ri ma ütz ta. Ke riʼ ryeʼ yechaʼö achkë nkajoʼ nkiʼän y ma nkʼatzin ta na nkikʼutuj chkë nkʼaj chik ri nkʼatzin nkiʼän o chë tyaʼöx jun pixaʼ chrij riʼ.

15. ¿Achkë rubʼanik xerutoʼ Pablo ri cristianos hebreos rchë xqʼax chkiwäch achkë nkʼatzin nkiʼän?

¹⁵ Kʼo chik jun naʼoj nqatamaj qa chrij ri xtzʼibʼaj Pablo chkë ri cristianos hebreos. Ye kʼo jojun ma najin ta wä chik nkitäj kiqʼij rchë más junan nuʼän kiwäch rkʼë Jehová. Rma riʼ, ryä xuʼij reʼ chkë: «Rïx kʼa nkʼatzin na nyaʼöx leche chiwä pa rukʼexel kan chöj wäy nitäj» (Heb. 5:12). Ryeʼ ma najin ta wä nkiyaʼ kan chkij ri kʼakʼakʼ taq naʼoj ri najin wä nukʼüt Jehová chkiwäch chpan ri congregación (Prov. 4:18). Jun tzʼetbʼäl, ye kʼïy cristianos judíos nkiʼij wä chë kʼa nkʼatzin na nsmajïx Rupixaʼ Moisés tapeʼ qʼaxnäq chik jun 30 junaʼ taq xkamsäx Jesús, ri xbʼanö chë ma xkʼatzin ta chik xsmajïx ri pixaʼ riʼ (Rom. 10:4; Tito 1:10). Kantzij na wä chë ryeʼ xjeʼ tiempo chkiwäch rchë xekowin ta xkijäl rubʼanik yechʼobʼon. Rma riʼ Pablo xrajoʼ xerutoʼ rchë nkinmaj ri naʼoj ri najin wä nukʼüt chkiwäch chpan rucarta. Ri naʼoj riʼ, ri ye achiʼel ta kan wäy, kan ya riʼ wä nkʼatzin chkë ri cristianos riʼ rchë nqʼax chkiwäch chë rubʼanik najin wä nkiyaʼ ruqʼij Jehová más ütz chwäch ri xkiʼän rubʼanon qa, chqä rchë ma nkixiʼij ta kiʼ nkitzjoj ruchʼaʼäl Dios tapeʼ ri judíos ma nkinmaj ta wä ri ntzjöx chkë (Heb. 10:19-23).

¿ACHKË RMA MA ÜTZ TA NQAKʼUQBʼAʼ QA QAKʼUʼX CHQIJ?

16. Tapeʼ röj qʼaxnäq chik chqawäch achkë riʼ ri ütz chqä ri ma ütz ta, ¿achkë na nkʼatzin nqaʼän?

¹⁶ Röj nkʼatzin nqatäj qaqʼij rchë nqʼax chqawäch achkë riʼ ri ütz chqä ri ma ütz ta, ye kʼa nkʼatzin chqä nqatäj qaqʼij rchë ronojel mul ke riʼ nqaʼän. Rma riʼ ma ütz ta nqakʼuqbʼaʼ qa qakʼuʼx chqij (1 Cor. 10:12). Kan kowan nkʼatzin chë chaq taqïl nqatzʼët qa qiʼ rchë nqatamaj we najin na nqatäj qaqʼij rchë más junan nuʼän qawäch rkʼë Dios (2 Cor. 13:5).

17. ¿Achkë nukʼüt qa ri wuj Colosenses chqawäch chrij ri nkʼatzin nqaʼän rchë nqʼax chqawäch achkë riʼ ri ütz chqä ri ma ütz ta?

¹⁷ Chpan ri carta ri xtäq äl Pablo chkë ri aj Colosas, ryä xuʼij achkë rma kan kowan ruqʼij nqatäj qaqʼij rchë nqʼax chqawäch achkë riʼ ri ütz chqä ri ma ütz ta. Tapeʼ ri cristianos riʼ qʼaxnäq  wä chik ya riʼ chkiwäch, Pablo xuʼij chkë chë nkʼatzin nkichajij kiʼ rchë ma yeqʼol ta kimä ri naʼoj yekikʼüt ri winäq (Col. 2:6-10). Y Epafras, ri kan retaman wä kiwäch, ronojel wä mul nchʼö rkʼë Dios pa kiwiʼ ryeʼ rchë ronojel mul junan nuʼän kiwäch rkʼë Dios (Col. 4:12; nota). ¿Achkë nukʼüt qa reʼ chqawäch röj? Chë Pablo chqä Epafras kitaman wä chë, rchë ronojel mul nqʼax chqawäch achkë riʼ ri ütz chqä ri ma ütz ta, nkʼatzin nqatäj qaqʼij rchë nqaʼän riʼ chqä nqakʼutuj rutoʼik Jehová. Ryeʼ nkajoʼ wä chë ri cristianos aj Colosas ronojel wä mul nqʼax ya riʼ chkiwäch tapeʼ najin wä yekiqʼaxaj kʼayewal.

18. ¿Achkë rkʼë jbʼaʼ xtbʼanatäj rkʼë jun cristiano ri qʼaxnäq chik chwäch achkë riʼ ri ütz chqä ri ma ütz ta? (Tatzʼetaʼ chqä ri achbʼäl).

¹⁸ Pablo xuʼij chkë ri hebreos chë, tapeʼ jun cristiano qʼaxnäq chik chwäch achkë riʼ ri ütz chqä ri ma ütz ta, xtkowin xtuʼän chë Jehová majun bʼëy chik kiʼ ta rukʼuʼx xtuʼän rkʼë. We jun cristiano ma ntiʼon ta chik ran rma ri ma ütz ta yeruʼän, rkʼë jbʼaʼ xtchaʼ chiʼ rachbʼilanïk rkʼë Jehová, ma xttzolij ta chik riʼ che rä rumak y ma xtkuy ta rma Jehová. Xa matyox chë ri hebreos ma ya riʼ ta wä ri najin nkiʼän (Heb. 6:4-9). Y komä, ¿achkë nbʼanatäj kikʼë ri ye kanajnäq qa o kikʼë ri winäq ri yelesan qa pa congregación ye kʼa nkajoʼ yetzolin pä rkʼë Jehová? Taq ryeʼ nkitzolij kiʼ che rä kimak, nkikʼüt chë ma ye achiʼel ta ri winäq ri xerutzjoj Pablo. Ye kʼa taq yetzolin pä rkʼë Jehová, ryeʼ nkʼatzin nkikʼän ri toʼïk ri nuyaʼ ryä chkë (Ezeq. 34:15, 16). Rma riʼ, rkʼë jbʼaʼ ri ukʼwäy taq bʼey xtkiʼij che rä jun qachʼalal ri retaman nuchaʼ nuʼän ri ütz chë ttoʼ ri qachʼalal riʼ rchë junan chik jmul xtuʼän ruwäch rkʼë Jehová.

19. ¿Achkë nkʼatzin nqayaʼ chqawäch nqaʼän?

¹⁹ We rït najin natäj aqʼij rchë nqʼax chawäch achkë riʼ ri ütz chqä ri ma ütz ta, ma tayaʼ ta qa rubʼanik riʼ. Ma tayaʼ ta qa kinukʼuxik ri naʼoj ri achiʼel ta kan wäy y ronojel qʼij tatamaj yachʼobʼon achiʼel nchʼobʼon Jehová. Y, we rït qʼaxnäq chik chawäch achkë riʼ ri ütz chqä ri ma ütz ta, tabʼanaʼ jontir ri kʼo pan aqʼaʼ rchë ronojel mul ke riʼ rubʼanik yachʼobʼon.