1. Rkʼë ri nuʼij chpan Hebreos 12:1, ¿achkë ütz nqaʼän rchë nqakʼïs ri kʼaqöj anin kʼo chqawäch?

 LE Biblia nuʼij chë röj, ri cristianos, achiʼel ta yoj kʼo chpan jun kʼaqöj anin. Ri nkikʼïs ri kʼaqöj anin riʼ xtkïl ri kʼaslemal ri majun bʼëy xtkʼis ta (2 Tim. 4:7, 8). Röj nkʼatzin nqatäj qaqʼij chpan ri kʼaqöj anin riʼ rma xa jbʼaʼ chik nrajoʼ rchë nqakʼïs. Ri apóstol Pablo, ri xkʼïs chqä ri kʼaqöj anin xjeʼ chwäch, xuʼij achkë rkʼë jbʼaʼ xtqtoʼö röj rchë xtqaʼän riʼ. Ryä xuʼij: «Tqesaj qa jontir ri nuʼän jun ejqaʼn chqij […], y ma tikʼo ta qakʼuʼx chpan ri kʼaqöj anin ri kʼo chqawäch» (taskʼij ruwäch Hebreos 12:1).

2. ¿Achkë xrajoʼ xuʼij Pablo taq xuʼij «tqesaj qa jontir ri nuʼän jun ejqaʼn chqij»?

² ¿Achkë ntel chë tzij ri tzij «tqesaj qa jontir ri nuʼän jun ejqaʼn chqij»? Ri apóstol Pablo ma xrajoʼ ta xuʼij chë röj, ri cristianos, majun ta jun ejqaʼn nkʼatzin nqakʼwaj, xa kan kʼo chë nqesaj qa xa bʼa achkë ejqaʼn chqij ri ma yekʼatzin ta. Re ejqaʼn reʼ nkiʼän chqë chë eqal nqbʼiyïn chqä chë nqkos. Rchë ma nqkos ta chpan ri kʼaqöj anin kʼo chqawäch, nkʼatzin nqatzʼët achkë ejqaʼn ma nkʼatzin ta nqakʼwaj y yeqayaʼ qa. Ye kʼa, kʼo jojun chik ejqaʼn ri nkʼatzin yeqakʼwaj y ma ütz ta yeqamestaj qa. We ma xtqaʼän ta riʼ, rkʼë jbʼaʼ xa xtq-el qa chpan ri kʼaqöj anin kʼo chqawäch (2 Tim. 2:5). Tqatzʼetaʼ achoq chrij najin nqtzjon wä.

3. a) Rkʼë ri nuʼij chpan Gálatas 6:5, ¿achkë xtkʼatzin xtqaʼän röj chqajujnal? b) ¿Achkë xtqatzʼët chpan re tjonïk reʼ, y achkë rma?

³ (Taskʼij ruwäch Gálatas 6:5). Chpan re texto reʼ, Pablo  xuʼij achkë xtkʼatzin xtqaʼän chqajujnal: «Kʼo chë xtqatöj na ri bʼanobʼäl yeqaʼän». ¿Achkë chë bʼanobʼäl riʼ? Ya riʼ jontir ri bʼanobʼäl yeqaʼän chwäch Dios ri majun ta chik jun winäq xttojö. Chpan reʼ tjonïk reʼ xtqatzʼët achkë jojun ejqaʼn yeʼok chpan «ri bʼanobʼäl» riʼ y achkë xtqtoʼö rchë xtqkowin xkeqakʼwaj. Chqä, xtqtzjon chkij jojun ejqaʼn ri ma yekʼatzin ta, ri rkʼë jbʼaʼ ye qakʼwan, y achkë ütz nqaʼän rchë yeqayaʼ qa. Kan kowan nkʼatzin chë ma yeqakʼwaj ta ejqaʼn ri ma yekʼatzin ta, rchë ke riʼ xtqkowin xtqïl ri kʼaslemal ri majun bʼëy xtkʼis ta.

4. ¿Achkë rma nqaʼij chë ri xqajäch qiʼ pa ruqʼaʼ Jehová majun al ejqaʼn ta? (Keʼatzʼetaʼ chqä ri achbʼäl).

⁴ Ri xqajäch qiʼ pa ruqʼaʼ Jehová. Taq xqajäch qiʼ pa ruqʼaʼ Jehová, röj xqaʼij che rä chë xtqayaʼ ruqʼij chqä chë xtqaʼän ri nrajoʼ ryä. Y kantzij na wä chë röj kʼo chë nqaʼän riʼ. Ye kʼa ri nqaʼän riʼ majun al ejqaʼn ta. ¿Achkë rma? Rma Jehová xqr-än rchë nqaʼän ri nrajoʼ ryä (Apoc. 4:11). Ryä xuʼän chqë chë nqarayij nqatamaj ruwäch chqä nqayaʼ ruqʼij, y kan achiʼel rubʼanik ryä kan ke riʼ qabʼanik xuʼän qa. Rma riʼ nqkowin nqjelun rkʼë y kiʼ qakʼuʼx  nqaʼän taq nqaʼän ri nqä chwäch (Sal. 40:8). Ye kʼa ma xa xuʼ ta riʼ, röj kan jaʼäl nunaʼ qan taq nqaʼän ri nqä chwäch Jehová y nqakʼän qanaʼoj chrij Rukʼajol (Mat. 11:28-30).

5. ¿Achkë xkatoʼö rchë xtaʼän ri xatzüj che rä Jehová? (1 Juan 5:3).

⁵ ¿Achkë xkatoʼö rchë xtakʼwaj ri ejqaʼn riʼ? Naʼäy, tawajoʼ más Jehová. We yachʼobʼon chrij jontir ri rubʼanon ryä pan awiʼ chqä chrij ri xtuʼän chqawäch apü, más xtawajoʼ ryä, y taq más xtawajoʼ Jehová, ma kʼayewal ta xtuʼän chawäch xtanmaj rutzij. Rït xtatzʼët chë rupixaʼ ryä ma jun ejqaʼn ta ri ma yakowin ta nakʼwaj (taskʼij ruwäch 1 Juan 5:3). Rukaʼn, takʼamaʼ anaʼoj chrij Jesús. Ryä xkowin xuʼän ri xqä chwäch Dios rma chaq taqïl xchʼö rkʼë chqä ma xmestaj ta ri utzil xtrïl chwäch apü (Heb. 5:7; 12:2). Achiʼel xuʼän Jesús, rït chqä takʼutuj awchqʼaʼ che rä Jehová y ma tamestaj ta chë xtyaʼöx akʼaslemal ri majun bʼëy xtkʼis ta. We más xtawajoʼ Jehová chqä xtakʼän anaʼoj chrij Rukʼajol, xkakowin xtaʼän ri xatzüj che rä taq xajäch awiʼ pa ruqʼaʼ.

6. ¿Achkë rma nkʼatzin nqaʼän ri samaj kʼo chqawäch chpan qa-familia? (Keʼatzʼetaʼ chqä ri achbʼäl).

⁶ Ri samaj kʼo chqawäch chpan qa-familia. Chpan ri kʼaqöj anin yoj kʼo, nkʼatzin nqajoʼ más Jehová chqä Jesús chwäch qa-familia (Mat. 10:37). Ye kʼa, reʼ ma ntel ta chë tzij chë nqamestaj qa ri samaj kʼo chqawäch chpan qa-familia. Pa rukʼexel riʼ, we nqajoʼ chë Dios chqä Jesús kiʼ kikʼuʼx nkiʼän qkʼë, nkʼatzin nqaʼän ri samaj riʼ (1 Tim. 5:4, 8). We xtqaʼän riʼ, más kiʼ qakʼuʼx xtqaʼän. Ma tqamestaj ta chë Jehová retaman chë ri familias kan kiʼ kikʼuʼx xtkiʼän we ri kʼlan taq winäq nkajoʼ kiʼ y ma nkiqasaj ta kiqʼij chkiwäch, we ri teʼej tataʼaj yekajoʼ chqä yekitjoj kalkʼwal chqä we ri akʼalaʼ nkinmaj kitzij kiteʼ kitataʼ (Efes. 5:33; 6:1, 4).

7. ¿Achkë xkatoʼö rchë xtaʼän ri samaj kʼo chawäch chpan a-familia?

⁷ ¿Achkë xkatoʼö rchë xtakʼwaj ri ejqaʼn riʼ? Tapeʼ xa bʼa achkë na asamaj kʼo chpan a-familia, takʼuqbʼaʼ akʼuʼx chkij ri naʼoj ye kʼo chpan le Biblia. Ma taquʼ ta chë ri naquʼ rït, ri nkiʼij ri winäq pan atinamit o ri nkiʼij ri nkʼaj chik winäq ya riʼ ri más ütz (Prov. 24:3, 4). Taskʼij kiwäch ri qa-publicaciones, rma chriʼ xtatamaj achkë rubʼanik xtasmajij ri naʼoj ye kʼo chpan le Biblia. Jun tzʼetbʼäl, chpan ri peraj «Ayuda para las familias», kʼo naʼoj ri nkʼatzin chkë ri kʼlan taq winäq, ri teʼej tataʼaj chqä ri qʼopojiʼ kʼojolaʼ rchë nkitamaj achkë nkʼatzin nkiʼän chwäch jun kʼayewal. b Tayaʼ chawäch nasmajij ri naʼoj ye kʼo chpan le Biblia tapeʼ xa xuʼ rït chpan a-familia yabʼanö riʼ. We xtaʼän riʼ, xtatzʼët achkë utzil xtkïl a-familia, y Jehová xtyaʼ utzil pan awiʼ rït (1 Ped. 3:1, 2).

8. ¿Achkë nkikʼäm pä pa qawiʼ ri yeqachaʼ nqaʼän?

⁸ Ri yeqachaʼ nqaʼän kʼo utzil o kʼayewal nkikʼäm pä pa qawiʼ. Jehová ruyaʼon qa jun utziläj spanïk chqë: ryä ruyaʼon qʼij chqë rchë nqachaʼ achkë nqajoʼ nqaʼän chqä nrajoʼ chë kiʼ qakʼuʼx nqaʼän rkʼë riʼ. Ye kʼa taq kʼo jun ma ütz ta nqachaʼ nqaʼän, ryä nuyaʼ qʼij chë nqqʼax chwäch ri kʼayewal riʼ (Gál. 6:7, 8). Rma riʼ, we kʼo jun ma ütz ta nqaʼän o kʼo jun ma nqaquʼ ta na nqaʼij o nqaʼän, qataman chik chë röj xtqlö ri kʼayewal riʼ. Kʼo mul, rkʼë jbʼaʼ kan ntiʼon qan taq kʼo jun nqaʼän. Ri nqatamaj chë röj nqtojö jontir ri yeqaʼän, rkʼë jbʼaʼ nqrtoʼ rchë nqaʼij ri ma ütz  ta xqaʼän, rchë nqajäl qanaʼoj chqä rchë nqatäj qaqʼij rchë ma nqaʼän ta chik jmul. Ya riʼ xtqrtoʼ rchë ma xtqkanaj ta qa chpan ri kʼaqöj anin ri kʼo chqawäch.

9. We kʼo jun ma ütz ta xachaʼ xaʼän, ¿achkë xkatoʼö? (Keʼatzʼetaʼ chqä ri achbʼäl).

⁹ ¿Achkë xkatoʼö rchë xtakʼwaj ri ejqaʼn riʼ? Tqʼax chawäch chë ri xaʼän, xaʼän yän y ma yakowin ta chik najäl. Ma taquʼ ta chik ri xaʼän, ma taqʼabʼaj ta chkij ri nkʼaj chik chqä ma takanuj ta achkë naʼij rchë ma nayaʼ ta qa amak chawij. Ri más ütz ya riʼ nayaʼ qa amak chawij chqä natäj aqʼij rchë nasöl ri kʼayewal riʼ. We ntiʼon awan rma ri xaʼän, kachʼö rkʼë Jehová, taʼij che rä chë xasach chqä takʼutuj kuyubʼäl amak che rä (Sal. 25:11; 51:3, 4). We rït xasök jun winäq, takʼutuj kuyubʼäl amak che rä. Y, we nkʼatzin, takʼutuj atoʼik chkë ri ukʼwäy taq bʼey (Sant. 5:14, 15). Tatjaʼ aqʼij rchë ma naʼän ta chik ri ma ütz ta xaʼän, y tayaʼ chwäch awan chë Jehová xkaturtoʼ pä chqä chë xtjyowaj awäch (Sal. 103:8-13).

10. ¿Achkë rma nqaʼij chë jun al ejqaʼn taq kʼo jun nqayoʼej ri rkʼë jbʼaʼ ma xtbʼanatäj ta? (Gálatas 6:4).

¹⁰ Taq kʼo jun nqayoʼej ri rkʼë jbʼaʼ ma xtbʼanatäj ta. Jun rubʼanik nqayaʼ ri al ejqaʼn riʼ chqij ya riʼ taq nqajnamaj qiʼ kikʼë ri nkʼaj chik (taskʼij ruwäch Gálatas 6:4). We rukʼulun chqë nqaʼän riʼ, rkʼë jbʼaʼ xa xtqaʼän chë ri nkʼaj chik xtkijnamaj kiʼ chkiwäch o itzel xtqanaʼ chkë rma ri kʼo kikʼë (Gál. 5:26). Taq röj nqajoʼ nqaʼän ri nkiʼän ri nkʼaj chik, rkʼë jbʼaʼ xa xtqatäj qaqʼij chrij ri ma nqkowin ta nqaʼän. Tqaquʼ rij reʼ. Le Biblia nuʼij: «Taq kʼo jun ayoʼen ye kʼa ma nbʼanatäj ta yän, xa nuyaʼ ruyabʼil awan» (Prov. 13:12). Reʼ ntel chë tzij chë kan más na chik xtchʼpü qakʼuʼx xtqayoʼej ri rkʼë jbʼaʼ majun bʼëy xtbʼanatäj ta. Ya riʼ xa xtuʼän chë xtkʼis qachqʼaʼ chqä ma kan ta xtqakʼäq chik anin chpan ri kʼaqöj anin ri kʼo chqawäch (Prov. 24:10).

11. ¿Achkë xkatoʼö rchë ma xtayoʼej ta ri rkʼë jbʼaʼ ma xtbʼanatäj ta?

¹¹ ¿Achkë xkatoʼö rchë xtawesaj qa ri al ejqaʼn riʼ chawij? Ma tatäj ta aqʼij chrij ri ma nukʼutuj ta Jehová chawä, ryä ma xtkʼutuj ta chawä ri majun ta awkʼë (2 Cor. 8:12). Ma tchʼpü ta akʼuʼx, Jehová ma yaturjnamaj ta rkʼë jun chik winäq (Mat. 25:20-23). Ryä nuloqʼoqʼej ri naʼän rït, achiʼel taq nayaʼ ruqʼij rkʼë ronojel awan, nanmaj rutzij chqä yeʼaköchʼ ri kʼayewal. Ri nqʼax chawäch chë ma jontir ta yakowin naʼän xkaturtoʼ rchë xtatzʼët chë ri ajunaʼ, ri ayabʼil o xa bʼa achkë chik jun ri najin naqʼaxaj xtkowin xkaturqʼät rchë naʼän ri nawajoʼ. Takʼamaʼ anaʼoj chrij Barzilái y ma takʼän ta jun samaj ri rkʼë jbʼaʼ rma ayabʼil ma xkakowin ta xtaʼän (2 Sam. 19:35, 36). O takʼamaʼ anaʼoj chrij Moisés, takʼamaʼ ri toʼïk nyaʼöx chawä y, taq ütz nuʼän, tajachaʼ ri samaj kʼo chawäch chkiwäch ri nkʼaj chik (Éx. 18:21, 22). We rït nqʼax chawäch chë ma jontir ta yakowin naʼän, ma xtayoʼej ta ri rkʼë jbʼaʼ ma xtbʼanatäj ta; ya riʼ xa xtuʼän chë xtkʼis awchqʼaʼ.

12. ¿Qamak röj chë ri nkʼaj chik kʼo ma ütz ta nkichaʼ nkiʼän?

¹² Taq nqanaʼ chë röj yoj ajmak chë ri nkʼaj chik kʼo ma ütz ta nkichaʼ nkiʼän. Röj ma nqkowin ta nqachaʼ ri nkiʼän ri nkʼaj chik nixta nqkowin yeqaköl chwäch ri kʼayewal nkïl rma ri nkichaʼ nkiʼän. Rkʼë jbʼaʼ jun kʼajol nuyaʼ qa Jehová, y ya riʼ nuyaʼ jun nüm bʼis pa kan ruteʼ rutataʼ. Ye kʼa, ri teʼej tataʼaj ri nkiquʼ chë yë ryeʼ ajmak chë ri kalkʼwal ke riʼ xuʼän, xa achiʼel ta najin nkiyaʼ jun al ejqaʼn chkij, jun ejqaʼn ri ma nrajoʼ ta Jehová chë ryeʼ nkikʼwaj (Rom. 14:12).

13. ¿Achkë ütz nuʼän jun teʼej o jun tataʼaj taq ri ralkʼwal kʼo jun ma ütz ta nuchaʼ nuʼän?

 ¹³ ¿Achkë xkatoʼö rchë xtawesaj qa ri jun al ejqaʼn riʼ chawij? Tnatäj chawä chë Jehová ruyaʼon qʼij chqë rchë nqachaʼ achkë nqajoʼ nqaʼän, yajün taq nqachʼöbʼ nqayaʼ ruqʼij o manä. Chqä Jehová retaman chë rït xa yasach. Ryä xa xuʼ nrajoʼ chë rït natäj aqʼij rchë yatok jun ütz teʼej o tataʼaj. We ri awalkʼwal nuyaʼ qa Jehová, ye ryä ajmak, ma rït ta (Prov. 20:11). Tapeʼ ke riʼ, rkʼë jbʼaʼ naquʼ na akuchï xasach wä rït. Taʼij che rä Jehová achkë najin nanaʼ y takʼutuj kuyubʼäl amak che rä. Ryä retaman chë rït ma yakowin ta najäl ri xbʼanatäj yän. Chqä, Jehová ma xtyoʼej ta chë rït xtatoʼ awalkʼwal chwäch ri kʼayewal ri rkʼë jbʼaʼ xtrïl rma ri xchaʼ xuʼän. Ye kʼa, ma tamestaj ta chë, we ri awalkʼwal nutäj ruqʼij rchë ntzolin pä rkʼë Jehová, ryä kan kiʼ rukʼuʼx xtkʼül apü (Luc. 15:18-20).

14. ¿Achkë rma nkʼatzin ma nqaquʼ ta chik ri mak xqaʼän?

¹⁴ Taq ma nqkowin ta nqamestaj ri mak xqaʼän. Taq kʼo jun qamak nqaʼän, röj kan ntiʼon qan rma. Ye kʼa taq xa xuʼ chik ya riʼ nqaquʼ, riʼ xa achiʼel ta jun ejqaʼn najin nqayaʼ chqij, jun ejqaʼn ri ma nrajoʼ ta Jehová chë röj nqakʼwaj. ¿Achkë rubʼanik nqatamaj chë najin chik nqʼax ruwiʼ nqatäj poqän rma ri mak xqaʼän ojer? We röj xqaʼij yän qamak, xqatzolij yän qiʼ chqä najin nqatäj qaqʼij rchë ma nqqä ta chik jmul chpan, ütz nqayaʼ chwäch qan chë Jehová ya xküy yän qamak (Hech. 3:19). We röj xqaʼän yän ri nkʼatzin rchë Jehová nuküy qamak, ryä nrajoʼ chë ma nqaquʼ ta chik chrij riʼ, rma ryä retaman chë we xtqaquʼ na rij ri qamak, ya riʼ xa xtqrtzʼlaʼ (Sal. 31:10). We röj nqayaʼ qʼij chë ri bʼis nchʼakon chqij, rkʼë jbʼaʼ xa xtqkos y ma xtqakʼäq ta chik anin chpan ri bʼey ri nqrkʼwaj chpan ri kʼaslemal (2 Cor. 2:7).

15. We rït ma yakowin ta namestaj jun mak ri xaʼän ojer, ¿achkë xkatoʼö? (1 Juan 3:19, 20; keʼatzʼetaʼ chqä ri achbʼäl).

¹⁵ ¿Achkë xkatoʼö rchë xtawesaj qa ri jun al ejqaʼn riʼ chawij? We rït nanaʼ chë ma xkakowin ta xtamestaj ri mak xaʼän ojer, tatzʼetaʼ  achkë rubʼanik nkyun Dios (Sal. 130:4). Taq jun winäq kan rkʼë ronojel ran nutzolij riʼ che rä rumak, Jehová nuʼij chë xtmestaj rumak (Jer. 31:34). Reʼ ntel chë tzij chë, taq Jehová nuküy rumak ri winäq riʼ, ma nunataj ta chik che rä. Kantzij na wä chë taq jun winäq nmakun nrïl kʼayewal, ye kʼa reʼ ma ntel ta chë tzij chë Jehová ma xküy ta rumak. Y, we rït komä ma ütz ta na nyaʼöx jojun asamaj chpan ri congregación, ma kabʼison ta. Jehová ya xmestaj yän ri mak xaʼän; ke riʼ chqä tabʼanaʼ rït (taskʼij ruwäch 1 Juan 3:19, 20).

16. Röj ri yoj kʼo chpan ri kʼaqöj anin, ¿achkë nkʼatzin nqʼax chqawäch?

¹⁶ Rchë xtqïl ri kʼaslemal ri majun bʼëy xtkʼis ta, nkʼatzin nqasmajij re naʼoj reʼ: «Titjaʼ iqʼij rchë yixchʼakon» (1 Cor. 9:24). Jun ri xtqtoʼö rchë xtqaʼän riʼ, ya riʼ nqʼax chqawäch achkë ejqaʼn nkʼatzin nqakʼwaj y achkë nkʼatzin nqesaj qa chqij. Chpan re tjonïk reʼ xqtzjon chkij jojun chkë ri ejqaʼn riʼ, ye kʼa ma xa xuʼ ta ya riʼ ye kʼo. Jesús xuʼij: «Tichajij iwiʼ rchë ma nqʼax ta ruwiʼ ri yaʼ chqä ri wäy nitäj y rchë ma nbʼä ta iwan chrij ri nkʼatzin pan ikʼaslemal, rma ya riʼ xa xtuʼän chë kowan xtchʼpü ikʼuʼx» (Luc. 21:34, nota). Re texto reʼ chqä nkʼaj chik textos yojkitoʼ rchë nqatzʼët achkë nkʼatzin nqajäl pa qakʼaslemal rchë xtqïl ri kʼaslemal ri majun bʼëy xtkʼis ta.

17. ¿Achkë rma qataman chë xtqakʼïs ri kʼaqöj anin kʼo chqawäch?

¹⁷ Röj qataman chë xtqakʼïs ri kʼaqöj anin kʼo chqawäch rma Jehová xtyaʼ qachqʼaʼ rchë ma xtqkos ta (Is. 40:29-31). Rma riʼ ma kakos ta. Tabʼanaʼ achiʼel xuʼän ri apóstol Pablo, ryä xuʼän jontir ri kʼo pa ruqʼaʼ rchë xkʼïs ri kʼaqöj anin xjeʼ chwäch (Filip. 3:13, 14). Kantzij na wä chë majun ta chik jun winäq xtkowin xtkʼäq anin pan akʼexel rït, ye kʼa Jehová xkaturtoʼ pä. Ryä xkaturtoʼ rchë xtakʼwaj ri ejqaʼn ri nkʼatzin nakʼwaj y rchë xtawesaj qa chawij ri ma yekʼatzin ta (Sal. 68:19). Rkʼë rutoʼik Jehová, rït ma xtikʼo ta akʼuʼx chpan ri kʼaqöj anin kʼo chawäch y xkakowin xtakʼïs.