1, 2. a) ¿Achkë rbʼanik yertzʼët Jehová ri winäq ri yeqä pa mak ye kʼa ma nkitzolij ta kiʼ? b) ¿Achkë nrajoʼ Jehová?

 JEHOVÁ ma chaq kiʼ ta che rä chë ri winäq yemakun chwäch. Ryä kan itzel nutzʼët xa bʼa achkë mak (Sal. 5:4-6). Ryä nrajoʼ chë röj nqasmajij ri naʼoj yeryaʼon pä chqë chpan le Biblia. Ye kʼa, rma rtaman chë xa kʼo qa mak chqij, ma nuyoʼej ta chë kan majun akuchï nqsach wä (Sal. 130:3, 4). Tapeʼ ke riʼ, kan itzel yertzʼët ri winäq ri «majun rqʼij ta Dios chkiwäch», ri nkiquʼ chë yekowin nkikʼwaj jun tzʼil kʼaslemal xa rma Dios kan kowan nupoqonaj qawäch (Jud. 4). Nqaʼij riʼ rma le Biblia nuʼij chë Dios xtchüp kiwäch ri winäq riʼ chpan Armagedón (2 Ped. 3:7; Apoc. 16:16).

² Ye kʼa, Jehová ma nrajoʼ ta chë kʼo ta jun nchup rwäch. Achiʼel xqatzʼët qa chkipan ri nkʼaj tjonïk, le Biblia nukʼüt chë Jehová «nrajoʼ chë jontir nkitzolij kiʼ» (2 Ped. 3:9). Ri ukʼwäy taq bʼey nkikʼän kinaʼoj chrij Jehová taq ma nikʼo ta kikʼuʼx chutoʼik jun qachʼalal ri xmakun rchë nutzolij riʼ chqä rchë jnan chik jmul nuʼän rwäch rkʼë Jehová. Ye kʼa ma jontir ta nkikʼän ri toʼïk riʼ (Is. 6:9). Ye kʼo jojun ma nkiyaʼ ta qa rbʼanik  ri najin nkiʼän tapeʼ kʼïy chik mul yaʼon kitoʼik kimä ri ukʼwäy taq bʼey. ¿Achkë nkʼatzin nbʼan taq nbʼanatäj riʼ?

«TIWESAJ ÄL RI ITZEL WINÄQ»

3. a) ¿Achkë nuʼij le Biblia chë nkʼatzin nbʼan rkʼë jun winäq ri nqä pa mak ye kʼa ma nutzolij ta riʼ? b) Taq jun winäq ma nutzolij ta riʼ, ¿achkë rma ütz nqaʼij chë kan yë ryä xjowan ntel qa pa congregación?

³ Taq jun qachʼalal nqä pa mak ye kʼa ma nutzolij ta riʼ, ri ukʼwäy taq bʼey nkʼatzin nkismajij ri nuʼij 1 Corintios 5:13, ri nuʼij: «Tiwesaj äl ri itzel winäq ri kʼo chikojöl». Rma ri winäq ri nqä chpan jun mak rtaman chë xtesäx qa pa congregación we ma nutzolij ta riʼ, ütz nqaʼij chë kan yë ryä najowan ntel qa pa congregación; ryä najin nrïl ri xkanuj qa chrij (Gál. 6:7). ¿Achkë rma nqaʼij riʼ? Rma ma rkʼamon ta ri toʼïk ri kïy mul kiyaʼon ri ukʼwäy taq bʼey che rä (2 Rey. 17:12-15). Rkʼë ri yeruʼän, nukʼüt chë ma nrajoʼ ta chik nusmajij ri nrajoʼ Jehová (Deut. 30:19, 20).

4. ¿Achkë rma nyaʼöx rtzjol pa congregación chë jun winäq xesäx qa?

⁴ Taq kʼo jun nesäx qa pa congregación rma ma xtzolij ta riʼ, nyaʼöx jun rtzjol pa congregación ri akuchï nbʼix chë ri winäq riʼ ma testigo de Jehová ta chik. a Ye kʼa ma nbʼan ta riʼ rchë ntzaq rkʼïx ri winäq, xa kan nbʼan riʼ rchë ri congregación nusmajij ri nuʼij le Biblia chë ma jnan ta chik tbʼanaʼ kiwäch rkʼë y nixta kewaʼ rkʼë (1 Cor. 5:9-11). Jehová kan kʼo rma xuʼij qa ya riʼ chpan Rchʼaʼäl. Ri apóstol Pablo xtzʼibʼaj reʼ: «Tapeʼ xa jbʼaʼ chʼäm naksaj, re chʼäm reʼ nbʼä chpan jontir ri keʼen» (1 Cor. 5:6). Xa ta ma nesäx qa pa congregación ri winäq ri ma nutzolij ta riʼ, ri nkʼaj chik qachʼalal rkʼë jbʼaʼ nkiquʼ chë ma nkʼatzin ta nasmajij ri nuʼij Jehová (Prov. 13:20; 1 Cor. 15:33).

5. ¿Achkë qanaʼoj ütz nqaʼän rkʼë jun ri ma testigo de Jehová ta chik, y achkë rma?

⁵ Rma riʼ, ¿achkë qanaʼoj nkʼatzin nqaʼän rkʼë jun ri xesäx qa pa congregación? Tapeʼ ma jnan ta chik nuʼän qawäch rkʼë, ma nqaquʼ ta chë kan xchaʼ chiʼ. Pa rkʼexel riʼ, nqaquʼ chë ryä achiʼel ta jun karneʼl ri xsach äl ri kʼa nkowin na ntzolin pä. Ma tqamestaj ta chë ryä rjachon chik rkʼaslemal che rä Jehová, ye kʼa komä ma najin ta nuʼän ri xtzüj che rä, rma riʼ rkʼë jbʼaʼ ma xtrïl ta ri kʼaslemal ri majun bʼëy xtkʼis ta (Ezeq. 18:31). Ye kʼa, loman Jehová kʼa ryaʼon na qʼij chkë ri winäq nkitzolij kiʼ, röj nqayoʼej chë ri winäq riʼ nujäl rnaʼoj. Rma riʼ, ¿achkë rbʼanik yekitoʼ ri ukʼwäy taq bʼey ri winäq ri yesäx qa chpan ri congregación?

¿ACHKË TOʼÏK NKIYAʼ RI UKʼWÄY TAQ BʼEY CHKË RI YESÄX QA PA CONGREGACIÓN?

6. ¿Achkë nkiʼän ri ukʼwäy taq bʼey rchë nkitoʼ jun ri xesäx qa pa congregación?

⁶ ¿Achkë nkiʼän ri ukʼwäy taq bʼey taq nesäx qa jun winäq pa congregación? Ryeʼ ma nkimestaj ta qa. Pa rkʼexel riʼ, kʼa nkitoʼ na rchë ntzolin pä rkʼë Jehová. Taq ri ukʼwäy bʼey ri ye kʼo chpan ri comité nkiʼij che rä ri winäq chë xtesäx qa pa congregación, xtkiʼij che rä achkë nkʼatzin nuʼän rchë ntzolin pä. Ye kʼa ryeʼ ma xa xuʼ ta ya riʼ xtkiʼän, kan ronojel bʼaʼ mul xtkiʼij che rä ri winäq riʼ chë chkipan jun kayoxiʼ ikʼ nkajoʼ yetzjon chik jmul rkʼë rchë nkitzʼët we xjäl rnaʼoj. We ri winäq nrajoʼ, taq xketzjon chik jmul rkʼë, ri ukʼwäy taq bʼey xtkiʼij che rä achkë ütz nuʼän rchë nutzolij riʼ chqä rchë ntzolin pa congregación. Tapeʼ ri winäq riʼ ma rjalon ta rnaʼoj, ri ukʼwäy taq bʼey xtkikanuj na rbʼanik rchë yetzjon rkʼë chqä rchë xtkiʼij che rä chë ttzolij riʼ.

7. Taq jun winäq nesäx qa pa congregación, ¿achkë rbʼanik nkikʼän kinaʼoj ri ukʼwäy taq bʼey chrij Jehová? (Jeremías 3:12).

 ⁷ Ri ukʼwäy taq bʼey nkitäj kiqʼij rchë nkikʼän kinaʼoj chrij Jehová, ri nupoqonaj kiwäch ri winäq ri yesäx qa chpan ri congregación. Nqaʼij riʼ rma taq ri israelitas ma xkinmaj ta rtzij, Jehová ma xa xuʼ ta xqʼetej rqʼaʼ y xyoʼej chë xetzolin rkʼë. Pa rkʼexel riʼ, ryä xkanuj rbʼanik rchë xertoʼ tapeʼ majanä tkitzolij kiʼ. Achiʼel xqatzʼët chpan ri rkaʼn tjonïk ri petenäq chpan re revista reʼ, Jehová xksaj ri xbʼanatäj rkʼë ri profeta Oseas rchë xkʼüt chë kan nupoqonaj kiwäch ri winäq. Ryä xuʼij che rä Oseas chë tkyuʼ rmak rxjayil chqä tkʼamaʼ chik jmul, tapeʼ rxjayil kʼa najin na nmakun (Os. 3:1; Mal. 3:7). Achiʼel Jehová, ri ukʼwäy taq bʼey chqä kan rkʼë ronojel kan nkajoʼ chë ri winäq nutzolij riʼ chqä ntzolin pä chpan ri congregación y rma riʼ nkitoʼ rchë nuʼän riʼ (taskʼij rwäch Jeremías 3:12).

8. ¿Achkë nukʼüt qa chqawäch chrij Jehová ri kʼambʼäl tzij chrij ri kʼajol ri ma xnman ta tzij? (Lucas 15:7).

⁸ Tnatäj chqë achkë rnaʼoj xuʼän ri tataʼaj chpan ri kʼambʼäl tzij chrij ri kʼajol ri ma xnman ta tzij. Kan xa xuʼ xtzʼët rkʼajol, «xkʼäq anin rchë xbʼerukʼuluʼ, xqʼetej y xtzʼmaj rchiʼ» (Luc. 15:20). Ri tataʼaj ma xyoʼej ta na chë rkʼajol nukʼutuj kuyubʼäl mak che rä. Pa rkʼexel riʼ, yë ri tataʼaj xbʼä chanin rkʼë rkʼajol rma kowan nrajoʼ. Ri ukʼwäy taq bʼey kowan chqä yekajoʼ ri xeʼelesäx qa pa congregación ri ye achiʼel karneʼl ri ye sachnäq, y nkajoʼ yekitoʼ rchë yetzolin pa congregación (Luc. 15:22-24, 32). Taq jun ri xqä pa mak ntzolin rkʼë Jehová, ri ye kʼo chkaj chqä ri ye kʼo chwäch le Rwachʼlew kan kiʼ qakʼuʼx nqaʼän (taskʼij rwäch Lucas 15:7).

9. ¿Achkë nuʼij Jehová chkë ri winäq ri xeqä pa mak?

⁹ Jontir ri qanukʼun pä rij nukʼüt chë Jehová ma nrajoʼ ta chë jun winäq ri xqä pa mak ye kʼa ma nutzolij ta riʼ njeʼ na chpan rtinamit. Tapeʼ ke riʼ, ryä ma nuyaʼ ta qa rij chwäch ri winäq riʼ, xa kan nrajoʼ chë ntzolin pä. Chpan Oseas 14:4 nqatzʼët achkë rbʼanik yertzʼët Jehová ri winäq ri nkitzolij kiʼ. Chriʼ nuʼij: «Rïn xtinbʼän chë xa xuʼ chik rïn xtkiyaʼ nqʼij. Kan pa wan xtaläx wä xkenwajoʼ, rma ya xkʼis nyowal». Achiʼel nqatzʼët, kan kowan rqʼij chë ri ukʼwäy taq bʼey nkitzʼët achkë najin nuʼän ri winäq ri nukʼüt chë najin nutzolij riʼ. Chqä kan kowan rqʼij chë ri winäq ri kiyaʼon qa Jehová nkiʼän ri nkʼatzin rchë yetzolin rkʼë.

10, 11. ¿Achkë toʼïk nyaʼöx chkë ri winäq ri kan ojer chik yeʼelesan qa chpan ri congregación?

¹⁰ ¿Achkë toʼïk nyaʼöx chkë ri winäq ri kan ojer chik yeʼelesan qa pa congregación? Rkʼë jbʼaʼ ri winäq riʼ ma najin ta chik nkiʼän ri mak ri najin wä nkiʼän, o rkʼë jbʼaʼ nixta nnatäj chik chkë achkë rma xeʼelesäx qa. Xa bʼa jaruʼ na jnaʼ yeʼelesan qa, ri ukʼwäy taq bʼey xkekikanuj ri winäq riʼ rchë xkekibʼechʼaʼej. Taq xtkibʼetzʼetaʼ jun chkë ri winäq riʼ, xtkikʼutuj che rä we nrajoʼ chë yechʼö rkʼë Dios pa rwiʼ chqä kan ütz kinaʼoj xtkiʼän taq xtkiʼij che rä achkë ütz nuʼän rchë ntzolin pa congregación. Nqʼax pa qajolon chë taq jun winäq kan ojer chik lenäq qa, xtkʼatzin rtoʼik rchë xttamaj chik jmul rwäch Jehová chqä ri naʼoj ye kʼo chpan le Biblia. Rma riʼ, we ri winäq riʼ nuʼij chë nrajoʼ ntzolin, ri ukʼwäy taq bʼey rkʼë jbʼaʼ xtkiʼij che rä jun qachʼalal achï o ixöq chë ttjoj ri winäq riʼ chrij le Biblia tapeʼ majanä ttzolin pa congregación. Ye kʼa ronojel mul, yë ri ukʼwäy taq bʼey xkebʼin achkë xttoʼö ri winäq riʼ.

¹¹ Ri ukʼwäy taq bʼey nkajoʼ nkikʼän kinaʼoj chrij Jehová, ri kan nupoqonaj kiwäch ri winäq. Rma riʼ, nkitäj kiqʼij rchë yekikanuj jontir ri kiyaʼon qa Jehová chqä xtkiʼij chkë chë ütz yetzolin pä. Taq jun winäq nqʼalajin chrij  chë xtzolij riʼ chqä ma nuʼän ta chik ri mak ri najin wä nuʼän, ütz nkʼamöx chik jmul chpan ri congregación (2 Cor. 2:6-8).

12. a) ¿Ajän riʼ taq ri ukʼwäy taq bʼey más nkʼatzin nkichajij kiʼ? b) ¿Achkë rma ma ütz ta nqaʼij chë ye kʼo winäq ri xekiʼän mak ri majun chik kuyubʼäl mak che rä? (Tatzʼetaʼ chqä ri nota).

¹² Kʼo mul, ri ukʼwäy taq bʼey más nkʼatzin nkichajij kiʼ taq nkitzʼët we xtkiyaʼ qʼij che rä jun winäq ntzolin pa congregación, achiʼel taq ri mak xuʼän ri winäq riʼ ya riʼ yertzʼlaʼ akʼalaʼ o ri qʼopojiʼ kʼojolaʼ ri majanä tuʼän 18 kijnaʼ, we xok apóstata o we xkanuj rbʼanik rchë nuchüp rwäch rkʼlanen. Taq nbʼanatäj riʼ, ri ukʼwäy taq bʼey nkʼatzin nkitzʼët we ri winäq riʼ kantzij xtzolij riʼ (Mal. 2:14; 2 Tim. 3:6). Ryeʼ nkʼatzin nkichajij ri congregación. Ye kʼa nkʼatzin chqä nqʼax pa qajolon chë Jehová  xtkʼän chik jmul chpan rtinamit xa bʼa achkë winäq ri kan rkʼë ronojel ran nutzolij riʼ chqä nuyaʼ qa rbʼanik ri mak. Rma riʼ, tapeʼ ri ukʼwäy taq bʼey xtkitzʼët na we ri xekiʼän mak achiʼel ri xeqatzjoj qa kantzij xkitzolij kiʼ, ryeʼ kʼo ta chë ma nkiquʼ ta chë ri winäq riʼ kan majun bʼëy xkekuy ta rma Jehová (1 Ped. 2:10). b

¿ACHKË RBʼANIK NTOʼON RI CONGREGACIÓN?

13. ¿Achkë qanaʼoj nqaʼän rkʼë jun ri xqʼil kimä ri ukʼwäy taq bʼey, ye kʼa achkë qanaʼoj nqaʼän rkʼë jun ri xesäx qa pa congregación?

¹³ Achiʼel xqatzʼët chpan ri jun qa tjonïk, kʼo mul nyaʼöx rtzjol chë jun qachʼalal xqʼil kimä ri ukʼwäy taq bʼey. Taq nbʼanatäj riʼ, röj kʼa ütz na nqakʼwaj qiʼ rkʼë rma qataman chë xtzolij riʼ chqä xyaʼ qa rbʼanik ri mak ri najin wä nuʼän (1 Tim. 5:20). Ryä kʼa qachiʼil na pa congregación, y nkʼatzin chë jontir nkitoʼ rchë ma nuyaʼ ta qa rbʼanik ri ütz (Heb. 10:24, 25). Ye kʼa ma ke riʼ ta nqaʼän rkʼë jun ri nesäx qa pa congregación. Röj ma nqakʼwaj ta chik qiʼ rkʼë ri winäq riʼ y nixta nqwaʼ rkʼë (1 Cor. 5:11).

14. ¿Achkë nkʼatzin nkitzʼët chkijujnal ri cristianos chrij ri kinaʼoj nkiʼän kikʼë ri yeʼelesan qa pa congregación? (Keʼatzʼetaʼ chqä ri achbʼäl).

¹⁴ ¿Ntel chë tzij reʼ chë kan ma ütz ta nqaʼij che rä jun winäq ri xesäx qa pa congregación chë tapon pa reunión o chë kan ma ütz ta nqachʼaʼej taq napon pa Salón? Ma kan ta ke riʼ. Qataman chë ma ütz ta nqakʼwaj qiʼ rkʼë. Ye kʼa ri cristianos ütz nkiksaj ri naʼoj kitaman chpan le Biblia rchë nkitzʼët we nkiʼän invitar jun winäq —rkʼë jbʼaʼ jun kifamiliar o jun kamigo rbʼanon qa— chpan jun reunión. ¿Y achkë qanaʼoj ütz nqaʼän rkʼë ri winäq we napon? Ojer qa, ma nqachʼaʼej ta. Ye kʼa komä, chqajujnal nkʼatzin nqaksaj ri naʼoj qataman chpan le Biblia rchë nqatzʼët we nqachʼaʼej o manä. Rkʼë jbʼaʼ ye kʼo jojun majun rbʼanon ta chkiwäch nkichʼaʼej ri winäq taq napon pa Salón o taq kʼo chik chriʼ. Ye kʼa ri ma xtqaʼän ta, ya riʼ nqamäj tzij rkʼë o nqakʼwaj qiʼ rkʼë.

15. ¿Achoq chkij ntzjon wä 2 Juan 9-11? (Tatzʼetaʼ chqä ri recuadro « ¿Xa jnan mak xkitzjoj rij Juan chqä Pablo?»).

¹⁵ Ye kʼa, rkʼë jbʼaʼ nqaquʼ reʼ: «¿Ma nuʼij ta le Biblia kʼa chë ri nchʼaʼen kichë ri winäq riʼ ntok  kichiʼil chubʼanik ri ma ütz ta yekiʼän?» (taskʼij rwäch 2 Juan 9-11). Ri contexto nukʼüt chë ri apóstol Juan najin wä ntzjon chkij ri apóstatas o chrij xa bʼa achkë winäq ri nuʼän chë ri nkʼaj chik nkiqʼäj rtzij Jehová (Apoc. 2:20). Rma riʼ, we jun winäq nbʼeʼok apóstata o nuʼän chë ri nkʼaj chik nkiqʼäj rtzij Jehová, ri ukʼwäy taq bʼey ma xtkibʼechʼaʼej ta. Tapeʼ ke riʼ, re winäq reʼ rkʼë jbʼaʼ xttzolij na riʼ. Ye kʼa we ma nbʼanatäj ta riʼ, röj ma xtqachʼaʼej ta nixta xtqaʼij che rä chë ütz napon pa qareunión.

KEQAKYUʼ CHQÄ TQAPOQONAJ KIWÄCH RI NKʼAJ CHIK ACHIʼEL JEHOVÁ

16, 17. a) ¿Achkë nrajoʼ Jehová chë nkiʼän ri winäq ri xeqä pa mak? (Ezequiel 18:32). b) ¿Achkë rbʼanik yetoʼon ri ukʼwäy taq bʼey rkʼë Jehová?

¹⁶ ¿Achkë xqatamaj chkipan ri 5 tjonïk ri qanukʼun pä kiwäch? Chë Jehová ma nrajoʼ ta chë jun winäq nchup rwäch (taskʼij rwäch Ezequiel 18:32). Ryä nrajoʼ chë ri xeqä pa mak nkitzolij kiʼ rchë jnan chik nuʼän kiwäch rkʼë (2 Cor. 5:20). Rma riʼ, chkipan ri jnaʼ ri ye qʼaxnäq pä, ryä kan kʼïy mul rbʼin chkë ri ma jnan ta chik rbʼanon kiwäch rkʼë chë tkitzolij kiʼ chqä ketzolin rkʼë. Rma riʼ, chkiwäch ri ukʼwäy taq bʼey kan kowan rqʼij chë yekowin yetoʼon rkʼë Jehová rchë yekitoʼ ri xeqä pa mak rchë nkitzolij kiʼ (Rom. 2:4; 1 Cor. 3:9).

¹⁷ Tqaquʼ achkë nkinaʼ chlaʼ chkaj taq jun winäq ri xmakun nutzolij riʼ. ¡Ryeʼ kan kiʼ kikʼuʼx nkiʼän! Jehová, ri Qatataʼ kʼo chkaj, kan kiʼ rkʼuʼx nuʼän taq jun chkë ri winäq, ri achiʼel ta jun karneʼl sachnäq, ntzolin pä pa congregación. Rma riʼ ronojel mul tqaquʼ rij ri rbʼanik nupoqonaj qawäch Jehová, ri rbʼanik nuküy qamak chqä ri rnaʼoj nuʼän qkʼë. Ya riʼ xtuʼän chë ronojel qʼij ri xtqʼax más xtqajoʼ (Luc. 1:78).