1. ¿Achkë riʼ ri nurayij Jehová?

 JEHOVÁ ryaʼon qʼij chqë chë yoj nqtzʼetö achkë xtqaʼän chpan qakʼaslemal, y kan ronojel qʼij nqaʼän riʼ. Jun ri kan más rejqalen ri nkowin nuʼän jun winäq ya riʼ nujäch riʼ pa rqʼaʼ Jehová chqä ntok chpan rfamilia. Jehová kʼo ta nrajoʼ chë kan jontir winäq nkiʼän riʼ. ¿Achkë rma? Rma kowan yerajoʼ y nrajoʼ chë ütz yebʼä chpan kikʼaslemal. Ryä nrajoʼ chë jnan nuʼän kiwäch rkʼë chqä chë majun bʼëy chik yekäm ta (Deut. 30:19, 20; Gál. 6:7, 8).

2. ¿Achkë nrajoʼ Jehová chë nkiʼän ri winäq ri xeqä chpan jun mamaʼ mak ye kʼa ma kitzolin ta kiʼ? (1 Juan 2:1).

² Jehová nrajoʼ chë ri winäq pa kan naläx wä nkiyaʼ rqʼij, y nuyaʼ qʼij chkë chë yë ryeʼ yetzʼetö we nkiʼän riʼ o manä. Ye kʼa, ¿achkë nbʼanatäj taq jun cristiano ri qasan chik pa yaʼ nqä chpan jun mamaʼ mak? We ma nutzolij ta riʼ, nkʼatzin nesäx qa pa congregación (1 Cor. 5:13). Ye kʼa, yajün taq nbʼanatäj riʼ, Jehová nurayij chë ri winäq riʼ nutzolij riʼ chqä chë jnan chik jmul nuʼän rwäch rkʼë. Nqaʼij riʼ rma jun rma ri xyaʼ Rkʼajol  pa kamïk ya riʼ chë nkowin nuküy kimak ri winäq ri kantzij nkitzolij kiʼ (taskʼij rwäch 1 Juan 2:1). Ri qaDios kowan nqrajoʼ, rma riʼ nutäj rqʼij chkij ri xeqä chpan jun mamaʼ mak chë tkitzolij kiʼ (Zac. 1:3; Rom. 2:4; Sant. 4:8).

3. ¿Achkë xtqatzʼët chpan re tjonïk reʼ?

³ Jehová nuʼij chqë achkë nuquʼ chrij ri mak chqä chkij ri winäq ri yeqä chkipan mamaʼ taq mak, y nrajoʼ chë röj nqanaʼ ri nunaʼ ryä chrij riʼ. Re tjonïk reʼ xtqrtoʼ rchë xtqaʼän riʼ. Naʼäy, xtqatzʼët achkë xuʼij Pablo che rä ri congregación ri kʼo Corinto chë nkʼatzin nuʼän taq jun cristiano najin wä nuʼän jun mamaʼ mak. Chrij riʼ, xtqatzʼët achkë xuʼij che rä chë nkʼatzin nuʼän taq ri winäq riʼ xtzolij riʼ. Y pa rkʼisbʼäl, xtqatzʼët achkë rbʼanik yertzʼët Jehová ri winäq ri xeqä chpan jun mamaʼ mak.

RI XBʼAN PA NAʼÄY SIGLO TAQ JUN CRISTIANO XQÄ CHPAN JUN MAMAʼ MAK

4. ¿Achkë wä najin nbʼanatäj chpan ri congregación ri kʼo Corinto? (1 Corintios 5:1, 2).

⁴ (Taskʼij rwäch 1 Corintios 5:1, 2). Taq Pablo bʼenäq rox mul chkichʼbʼexik ri congregaciones, xkʼoxaj chë chpan ri kʼakʼakʼ congregación ri kʼo Corinto kʼo jun najin nbʼanatäj ri kan itzel: jun cristiano rkʼwan wä riʼ rkʼë ryijteʼ. Pablo xuʼij chë yajün «ri ma nkiyaʼ ta rqʼij Dios itzel nkitzʼët» ya riʼ. Ri congregación ma xa xuʼ ta chaq ütz che rä chë ri cristiano najin wä nuʼän riʼ, rkʼë jbʼaʼ xa kan ütz rtzʼeton. Rkʼë jbʼaʼ ye kʼo jojun xkiquʼ chë najin wä nkikʼän kinaʼoj chrij Jehová, ri nupoqonaj kiwäch ri yeqä chkipan mamaʼ taq mak. Ye kʼa Jehová ma ütz ta nutzʼët chë chpan rtinamit yebʼan mamaʼ taq mak. Re achï reʼ rkʼë jbʼaʼ xuʼän chë ye kʼïy winäq itzel xetzjon chrij ri congregación rma ri najin wä nuʼän. Chqä rkʼë jbʼaʼ jojun chik cristianos xtkiʼän chqä ri ma ütz ta najin nuʼän ryä. Rma riʼ, ¿achkë xuʼij Pablo chkë ri cristianos ri ye kʼo Corinto chë tkibʼanaʼ?

5. ¿Achkë xtzʼibʼaj äl Pablo che rä ri congregación, y achkë xrajoʼ xuʼij kikʼë ri tzij riʼ? (1 Corintios 5:13; tatzʼetaʼ chqä ri achbʼäl).

⁵ (Taskʼij rwäch 1 Corintios 5:13). Jehová xuʼän chë Pablo xtzʼibʼaj äl jun carta ri akuchï xuʼij chë tesäx qa pa congregación ri achï ri ma rtzolin ta riʼ. Y ¿achkë wä kinaʼoj nkʼatzin nkiʼän ri nkʼaj chik cristianos rkʼë? Pablo xuʼij chkë chë ma tkikʼwaj ta chik kiʼ rkʼë y nixta kewaʼ chik rkʼë (1 Cor. 5:11). Taq nqwaʼ rkʼë jun winäq, kʼïy mul ya riʼ nuʼän chë nqtzjon rkʼë chqä nqjeʼ más tiempo rkʼë. Rma riʼ Pablo  xrajoʼ xuʼij chë ri ye kʼo pa congregación kʼo ta chë ma nkikʼwaj ta kiʼ rkʼë. Ya riʼ xtuʼän chë ri ye kʼo chpan ri congregación ma xtkikʼän ta rnaʼoj (1 Cor. 5:5-7). Ya riʼ chqä rkʼë jbʼaʼ xtuʼän chë ri achï riʼ xtqʼax chwäch chë xuʼän chë Jehová xbʼison, chë xttiʼon ran rma ri xuʼän chqä chë xttzolij riʼ.

6. a) ¿Achkë xkiʼän ri cristianos aj Corinto taq xkiskʼij ri xuʼij äl Pablo chkë? b) Rma ri xuʼän ri congregación, ¿achkë xuʼän ri achï ri xmakun?

⁶ Taq rtaqon wä äl chik rcarta che rä ri congregación ri kʼo Corinto, Pablo xrajoʼ xtamaj we ri cristianos riʼ xkinmaj tzij o manä. Taq xqʼax jun tiempo, Tito kʼo jun xuʼij che rä Pablo ri xuʼän chë kan jaʼäl xnaʼ ran. Ri cristianos aj Corinto xkismajij ri xuʼij äl Pablo chkë chqä xkesaj äl pa congregación ri achï ri xmakun (2 Cor. 7:6, 7). Jun tiempo chrij riʼ, ri achï riʼ xtzolij riʼ. Ryä xjäl rnaʼoj chqä xchäp kisamajxik ri naʼoj yeryaʼ Jehová (2 Cor. 7:8-11). Taq xbʼanatäj riʼ, ¿achkë xuʼij äl Pablo che rä ri congregación?

 ¿ACHKË KINAʼOJ KʼO TA CHË XKIʼÄN RI CRISTIANOS RKʼË RI ACHÏ RI XTZOLIJ RIʼ?

7. ¿Achkë xuʼän ri achï ri xmakun rma xesäx qa pa congregación? (2 Corintios 2:5-8).

⁷ (Taskʼij rwäch 2 Corintios 2:5-8). Pablo xuʼij reʼ: «Jontir bʼaʼ chiwä rïx ya xiʼän yän jontir ri nkʼatzin nbʼan rkʼë ri achï riʼ rma ri xuʼän». Achiʼel nqatzʼët, ri xbʼan rkʼë ri achï riʼ kan kʼo ütz xkʼäm pä: xuʼän chë xtzolij riʼ (Heb. 12:11).

8. ¿Achkë más xuʼij Pablo che rä ri congregación?

⁸ Chrij riʼ, Pablo xuʼij che rä ri congregación achkë nkʼatzin nkiʼän rkʼë ri achï ri xmakun. Ryä xuʼij reʼ: «Kʼo chë ma nikʼewaj ta niküy rmak chqä nkʼatzin nikʼuqbʼaʼ rkʼuʼx». Ryä chqä xuʼij: «Nwajoʼ nbʼij chiwä chë tikʼutuʼ chwäch chë niwajoʼ». Achiʼel nqatzʼët, Pablo ma xa xuʼ ta xuʼij chkë chë tkiyaʼ qʼij che rä rchë ntzolin pa congregación, xa kan tkikʼutuʼ chqä chwäch rkʼë ri nkiʼij chqä rkʼë ri nkiʼän chë xkiküy rmak chqä chë nkajoʼ. Ya riʼ xtuʼän chë ri achï riʼ xtnaʼ chë ri cristianos kiʼ kikʼuʼx rma xtzolin rkʼë Jehová.

9. ¿Achkë rma ye kʼo jojun rkʼë jbʼaʼ kʼayewal xuʼän chkiwäch xkiküy rmak ri achï ri xmakun?

⁹ ¿Kʼayewal komä xuʼän chkiwäch jojun cristianos xkikʼül chik jmul ri achï riʼ tapeʼ xtzolij yän riʼ? Le Biblia ma nuʼij ta, ye kʼa rkʼë jbʼaʼ ya riʼ xbʼanatäj. Tnatäj chqë chë ri xuʼän ri achï riʼ kʼo kʼayewal xkʼäm pä pa rwiʼ ri congregación, y rkʼë jbʼaʼ ye kʼo kan xertzʼlaʼ. Rkʼë jbʼaʼ ye kʼo jojun kan ma ütz ta xkitzʼët chë re achï reʼ xyaʼöx qʼij che rä rchë ntzolin pä pa congregación. Ryeʼ rkʼë jbʼaʼ xkinaʼ ya riʼ rma kan kitjon pä kiqʼij kinman rtzij Jehová, ye kʼa re achï reʼ xa mamaʼ taq mak xeruʼän (tajnamaj rkʼë Lucas 15:28-30). Tapeʼ ke riʼ, ¿achkë rma kan xkʼatzin chë ri congregación xkʼüt chwäch chë nrajoʼ?

10, 11. Xa ta ri ukʼwäy taq bʼey ma ta xkiküy rmak ri achï ri xtzolij riʼ, ¿achkë ta rkʼë jbʼaʼ xbʼanatäj?

¹⁰ Taquʼ rij reʼ: ¿achkë ta komä xbʼanatäj xa ta ri ukʼwäy taq bʼey ma ta xkiyaʼ qʼij che rä rchë ntzolin pä pa congregación tapeʼ xtzolij yän riʼ? o ¿achkë ta xbʼanatäj xa ta ri qachʼalal ma ta xkikʼüt chwäch chë nkajoʼ? «Ri mamaʼ bʼis ri nunaʼ» ri achï riʼ rkʼë jbʼaʼ xuʼän ta chë xkanaj qa. Rkʼë jbʼaʼ xquʼ ta chë majun bʼëy chik xtkowin ta xtyaʼ rqʼij Jehová chqä chë Jehová majun bʼëy xtküy ta rmak, y chë majun chik nkʼatzin wä nujäl rkʼaslemal.

¹¹ Y xa ta ya riʼ xbʼanatäj, kʼo ta chik jun kʼayewal más nüm ri xpë ta pa rwiʼ ri congregación. Xa ta ryeʼ ma ta xkiküy rmak ri achï riʼ, ya riʼ xuʼän ta chë Jehová rkʼë jbʼaʼ ma ta ütz chik xertzʼët. ¿Achkë rma? Rma xkikʼüt ta chë ma kikʼamon ta kinaʼoj chrij Jehová, ri yerküy ri winäq ri nkitzolij kiʼ. Pa rkʼexel riʼ, ryeʼ xkikʼüt ta chë xa chrij Satanás kikʼamon wä kinaʼoj, ri kan itzel rnaʼoj chqä ma nupoqonaj ta kiwäch ri winäq. Ryeʼ xkiyaʼ ta qʼij chë ri Diablo xerksaj rchë nkiʼän chë ri achï riʼ ma ta nuyaʼ chik rqʼij Jehová (2 Cor. 2:10, 11; Efes. 4:27).

12. ¿Achkë wä nkʼatzin nuʼän ri congregación rchë nukʼüt chë najin nukʼän rnaʼoj chrij Jehová?

¹² Rma riʼ, ¿achkë wä nkʼatzin nuʼän ri congregación ri kʼo Corinto rchë nukʼüt chë rkʼamon rnaʼoj chrij Jehová y ma chrij ta Satanás? Nkʼatzin wä ütz rnaʼoj nuʼän kikʼë ri winäq ri xkitzolij kiʼ achiʼel nuʼän Jehová. Tqatzʼetaʼ achkë xkiʼij chrij Dios jojun winäq ri xetzʼibʼan le Biblia. David xuʼij reʼ: «Rït kan ütz anaʼoj chqä ma nakʼewaj ta yakyun» (Sal. 86:5). Miqueas xtzʼibʼaj reʼ: «¿Achkë ta jun Dios achiʼel rït, ri yakyun chqä ma nakʼöl ta qa pan awan ri mak [...]?» (Miq. 7:18). Chqä Isaías xuʼij: «Ri itzel winäq tyaʼ qa ri bʼey rkʼwan chqä tresaj pa rjolon ri ma ütz ta  yerchʼöbʼ; ttzolin rkʼë Jehová, ri kan xtpoqonaj rwäch, ttzolin rkʼë ri qaDios, rma ryä kan ma xtkʼewaj ta xtküy rmak» (Is. 55:7).

13. ¿Achkë rma nqaʼij chë ütz chë ri congregación xkʼän chik jmul ri achï ri xmakun? (Tatzʼetaʼ ri recuadro « ¿Ajän xyaʼöx qʼij che rä ri achï ri kʼo Corinto chë xtzolin pa congregación?»).

¹³ Rchë nkikʼüt chë najin nkikʼän kinaʼoj chrij Jehová, ri cristianos aj Corinto nkʼatzin wä nkikʼüt chwäch ri achï chë nkajoʼ chqä chë kiʼ kikʼuʼx rma xtzolin pä. Pablo xuʼij chë, we nkiküy rmak ri achï ri xtzolij riʼ, xtkikʼüt chë nkinmaj tzij chwäch xa bʼa achkë nbʼix chkë (2 Cor. 2:9). Tapeʼ kʼa riʼ wä kayoxiʼ ikʼ lesan qa pa congregación, ri rbʼanik xqʼil xuʼän chë xtzolij riʼ. Rma riʼ majun rma chë ri ukʼwäy taq bʼey ma ta nkikʼän chik jmul pa congregación.

RI NQATAMAJ QA CHRIJ RI RNAʼOJ NUʼÄN JEHOVÁ KIKʼË RSAMAJELAʼ

14, 15. ¿Achkë nqatamaj qa chrij ri xbʼanatäj chpan ri congregación ri kʼo Corinto? (2 Pedro 3:9; tatzʼetaʼ chqä ri achbʼäl).

¹⁴ Jehová xuʼän chë xtzʼibʼäx qa chpan Rchʼaʼäl ri xbʼanatäj chpan ri congregación ri kʼo Corinto rchë röj kʼo nqatamaj qa chrij (Rom. 15:4). Chrij reʼ, röj nqatamaj chë Dios ma nrajoʼ ta chë ri winäq ri yekiʼän mamaʼ taq mak ye kʼa ma nkitzolij ta kiʼ yejeʼ na pa congregación. Ye kʼo jojun nkiquʼ chë, rma ryä kan kowan nupoqonaj qawäch, nuyaʼ qʼij chë jun winäq ri ma rtzolin ta riʼ njeʼ na pa congregación. Ye kʼa riʼ ma tzij ta. Tapeʼ Jehová kan nupoqonaj kiwäch ri winäq, ma chaq ütz ta che rä chë ri rsamajelaʼ yekiʼän mamaʼ taq  mak nixta nujäl ri nuquʼ chrij ri ütz chqä ri ma ütz ta (Jud. 4). Xa ta ryä nuʼän riʼ, nukʼüt ta chë ma yerajoʼ ta rsamajelaʼ. ¿Achkë rma? Rma ri nuyaʼ qʼij chë jun winäq ri yeruʼän mamaʼ taq mak njeʼ na pa congregación rkʼë jbʼaʼ ya riʼ xa xtkʼäm pä kʼayewal pa rwiʼ jontir ri congregación (Prov. 13:20; 1 Cor. 15:33).

¹⁵ Ye kʼa, ri xbʼanatäj pa Corinto nukʼüt chqä chqawäch chë Jehová ma nrajoʼ ta chë kʼo ta jun nchup rwäch. Ryä nrajoʼ yerköl jontir winäq ri nkikʼän rtoʼik. Rma riʼ yerküy ri winäq ri nkijäl kinaʼoj chqä nkitäj kiqʼij rchë jnan chik jmul nuʼän kiwäch rkʼë (Ezeq. 33:11; taskʼij rwäch 2 Pedro 3:9). Rma riʼ, taq ri achï aj Corinto xtzolij riʼ chqä xyaʼ qa rbʼanik ri ma ütz ta, Jehová xksaj Pablo rchë xuʼij che rä ri congregación chë nkʼatzin nkiküy rmak chqä nkikʼül chik jmul chpan ri congregación.

16. Taq naquʼ rij ri xbʼan rkʼë ri achï aj Corinto, ¿achkë nanaʼ rït chrij Jehová?

¹⁶ Chrij ri xbʼanatäj chpan ri congregación ri kʼo Corinto nqatamaj chë Jehová kan kowan nqrajoʼ chqä chë kan pa rbʼeyal nuʼän che rä jontir (Sal. 33:5). Taq naquʼ rij ri naʼoj ye kʼo rkʼë ri qaDios, ¿ma nuʼän ta chawä rït chë más narayij nayaʼ rqʼij? Röj kan nqtyoxin chë ryä nupoqonaj qawäch, rma jontir röj xa nqmakun y nkʼatzin chë ryä nqrküy. Chqä kowan nqatyoxij chë xyaʼ Rkʼajol pa qawiʼ, rma ya riʼ nuʼän chë ryä nkowin nuküy qamak. Kan nukʼuqbʼaʼ qakʼuʼx nqatamaj chë Jehová kowan yerajoʼ rsamajelaʼ y nrajoʼ chë ütz yebʼä pa kikʼaslemal.

17. ¿Achkë xtqatzʼët chkipan ri nkʼaj chik tjonïk?

¹⁷ Ye kʼa, we kʼo jun nqä chpan jun mamaʼ mak chkipan ri qʼij yoj kʼo komä, ¿achkë rbʼanik nkikʼüt ri ukʼwäy taq bʼey chë yejowan achiʼel najowan Jehová, y achkë rbʼanik nkitoʼ ri winäq riʼ rchë nutzolij riʼ? Chqä ¿achkë kʼo ta chë nqaʼän taq ri ukʼwäy taq bʼey nkesaj qa jun winäq pa congregación o nkiyaʼ qʼij chë ntzolin pä? Xtqatzjoj rij riʼ chkipan ri nkʼaj chik tjonïk.