1. Tapeʼ jun winäq nqä pa mak, ¿achkë riʼ ri nkowin nuʼän Dios?

 CHPAN ri jun qa tjonïk, xqatzʼët achkë xuʼij ri apóstol Pablo chë tbʼan rkʼë jun achï ri xqä chpan jun mak ri xjeʼ Corinto. Rma ma rtzolin ta wä riʼ, xkʼatzin xesäx qa pa congregación. Ye kʼa, achiʼel nuʼij ri texto rchë re tjonïk reʼ, Dios nkowin nutoʼ jun winäq rchë nutzolij riʼ (Rom. 2:4). ¿Achkë rbʼanik yerksaj Jehová ri ukʼwäy taq bʼey rchë nutoʼ jun winäq rchë nutzolij riʼ?

2, 3. ¿Achkë nkʼatzin nqaʼän we nqatamaj chë jun qachʼalal xqä chpan jun mak, y achkë rma nkʼatzin nqaʼän riʼ?

² Tqabʼanaʼ che rä chë nqatamaj chë jun qachʼalal xqä chpan jun mak, ntel chë tzij, chë kʼo jun xuʼän ri rkʼë jbʼaʼ nuʼän chë nesäx qa pa congregación. ¿Achkë nkʼatzin nqaʼän röj? Nkʼatzin nqaʼij che rä chë tkʼutuj rtoʼik chkë ri ukʼwäy taq bʼey. ¿Achkë rma? Rma ri ukʼwäy taq bʼey nkʼatzin nkitamaj achkë najin nbʼanatäj rkʼë rchë yekowin nkitoʼ (Is. 1:18; Hech. 20:28; 1 Ped. 5:2).

³ Ye kʼa, ¿achkë nkʼatzin nqaʼän we ri winäq riʼ ma nrajoʼ ta nuʼij chkë ri ukʼwäy taq bʼey ri xuʼän? Rma nqajoʼ chë nrïl ri toʼïk ri nkʼatzin che rä, röj xtqbʼetzjon kikʼë ri ukʼwäy taq bʼey. Ya riʼ xtkʼüt chë kantzij nqajoʼ qachʼalal, rma ma nqajoʼ ta chë nkanaj qa. We ryä ma nuyaʼ ta qa rbʼanik ri ma ütz ta ri najin nuʼän, ya riʼ xtuʼän chë más näj xtjeʼ wä che rä Jehová chqä rkʼë jbʼaʼ xtuʼän chë itzel xketzjon chrij ri congregación. Rma riʼ, tapeʼ kwest xtuʼän chqawäch, xtqtzjon kikʼë ri ukʼwäy taq bʼey rma nqajoʼ Jehová chqä ri qachʼalal (Sal. 27:14).

 ¿ACHKË RBʼANIK NKITOʼ RI UKʼWÄY TAQ BʼEY JUN QACHʼALAL RI XMAKUN?

4. ¿Achkë nkajoʼ ri ukʼwäy taq bʼey taq yetzjon rkʼë jun qachʼalal ri xqä chpan jun mak?

⁴ Taq jun qachʼalal nqä chpan jun mak, ri ukʼwäy taq bʼey ri ye kʼo chpan rcongregación xkekichaʼ oxiʼ ukʼwäy bʼey chkikojöl ryeʼ rchë nkiʼän jun comité a rchë yetzjon rkʼë ri winäq riʼ. Re ukʼwäy taq bʼey reʼ nkʼatzin nqʼax chkiwäch chë tapeʼ xtkitäj kiqʼij chutoʼik, pa rqʼaʼ ri xmakun kʼo wä we nutzolij riʼ o manä (Deut. 30:19). Ryeʼ chqä nqʼax chkiwäch chë ma jontir ta jnan kinaʼoj rkʼë ri qʼatöy tzij David, ri xkʼän ri toʼïk xyaʼöx che rä (2 Sam. 12:13). Ye kʼo jojun ma nkikʼän ta ri naʼoj nuyaʼ Jehová chkë (Gén. 4:6-8). Tapeʼ ke riʼ, ri ukʼwäy taq bʼey xtkiʼän jontir ri kʼo pa kiqʼaʼ rchë nkitoʼ ri xmakun rchë nutzolij riʼ. ¿Achkë nkʼatzin ma nkimestaj ta ri ye kʼo chpan jun comité taq nkitoʼ jun qachʼalal ri xmakun?

5. ¿Achkë naʼoj nkʼatzin nnatäj chkë ri ukʼwäy taq bʼey taq yetzjon rkʼë jun ri xmakun? (2 Timoteo 2:24-26; tatzʼetaʼ chqä ri achbʼäl).

⁵ Ri ukʼwäy taq bʼey kitaman chë ri winäq ri xmakun kowan rqʼij chwäch Jehová, kan achiʼel ta jun ti karneʼl ri sachnäq äl (Luc. 15:4, 6). Rma riʼ taq yetzjon rkʼë ma yekiksaj ta poqän taq tzij nixta itzel kinaʼoj nkiʼän rkʼë. Ryeʼ chqä ma nkiquʼ ta chë ri kisamaj ya riʼ xa xuʼ nkitamaj achkë xbʼanatäj. Pa rkʼexel riʼ, yekikʼüt ri naʼoj ri yetzjöx chpan 2 Timoteo 2:24-26 (taskʼij rwäch). Ryeʼ ronojel mul ütz kinaʼoj nkiʼän rkʼë rma nkajoʼ nkitoʼ rchë nujäl rbʼanik nchʼobʼon.

6. ¿Achkë nkiʼän ri ukʼwäy taq bʼey taq majanä ketzjon rkʼë ri xmakun? (Romanos 2:4).

⁶ Ri ukʼwäy taq bʼey chkijujnal nkijäm kiwäch rchë nkitzʼët achkë nuquʼ Jehová. Ryeʼ ma nkimestaj ta re tzij reʼ ri xuʼij Pablo: «Dios, rma ütz rnaʼoj, najin yaturtoʼ rchë natzolij awiʼ» (taskʼij rwäch Romanos 2:4). Rma riʼ, nkitäj kiqʼij rchë nkikʼän kinaʼoj chrij Jehová, ri ütz rnaʼoj nuʼän kikʼë ri xemakun. Ryeʼ nkʼatzin ma nkimestaj ta chë ri samaj yaʼon qa pa kiqʼaʼ ya riʼ nkichajij ri congregación, kan achiʼel nuʼän jun ajyuqʼ kikʼë rkarneʼl, chqä chë nkʼatzin nkismajij ri rbʼin qa Cristo chqä ri xuʼän (Is. 11:3, 4; Mat. 18:18-20). Taq majanä ketzjon rkʼë ri xmakun, ri ye kʼo chpan ri comité yechʼö rkʼë Jehová rchë nkikʼutuj kitoʼik che rä rchë xkekowin ta xtkitoʼ ri winäq riʼ rchë nutzolij riʼ. Ryeʼ nkikanuj kinaʼoj chpan le Biblia chqä chkipan ri qapublicaciones, y nkiʼij che rä Jehová chë kertoʼ pä rchë nqʼax chkiwäch achkë nuquʼ ri winäq chqä achkë rma xuʼän ri mak riʼ. Ryeʼ chqä nkitzʼët achkë nkʼatzin nkitamaj chrij ri achkë  rkʼë jbʼaʼ xbʼanö chë ri winäq xqä chpan ri mak riʼ (Prov. 20:5).

7, 8. ¿Achkë rbʼanik nkikʼüt ri ukʼwäy taq bʼey chë nkikʼän kinaʼoj chrij Jehová taq yetzjon rkʼë jun ri xmakun?

⁷ Ri ukʼwäy taq bʼey nkikʼän kinaʼoj chrij Jehová taq ma nikʼo ta kikʼuʼx kikʼë ri xeqä chpan jun mak. Ryeʼ ma nkimestaj ta ri rnaʼoj xuʼän Jehová kikʼë ri xemakun ojer, achiʼel rkʼë Caín. Ryä xtzjon rkʼë Caín y xuʼij che rä chë kiʼ chik rkʼuʼx xtuʼän rkʼë we xtnman tzij, ye kʼa xuʼij che rä achkë xtbʼanatäj we ma nujäl ta rnaʼoj (Gén. 4:6, 7). Jun chik qʼij, Jehová xtäq ri profeta Natán rchë xqʼïl ri qʼatöy tzij David. Natán xtzjoj jun kʼambʼäl tzij che rä David rchë xtoʼ rchë nutzolij riʼ (2 Sam. 12:1-7). Jehová chqä chaq taqïl xertäq äl rprofetas kikʼë ri israelitas taq ma nkinmaj ta wä tzij (Jer. 7:24, 25). Ryä ma xyoʼej ta na chë rsamajelaʼ nkitzolij kiʼ rchë xertoʼ. Pa rkʼexel riʼ, taq ryeʼ kʼa najin na wä yemakun, ryä xtäj rqʼij chkij chë tkitzolij kiʼ.

⁸ ¿Achkë nkiʼän ri ukʼwäy taq bʼey rchë nkikʼän kinaʼoj chrij Jehová taq nkajoʼ nkitoʼ jun ri xqä chpan jun mak? Achiʼel nuʼij 2 Timoteo 4:2, ryeʼ nkʼatzin ma nikʼo ta kikʼuʼx rkʼë ri winäq riʼ, ronojel mul kʼo chë nkiqʼät kiʼ rchë ma npë ta kiyowal chqä nkikanuj na rbʼanik yetzjon rkʼë rchë nkitoʼ ri winäq riʼ rchë nrajoʼ nuʼän ri ütz. We ri ukʼwäy taq bʼey xa npë kiyowal, rkʼë jbʼaʼ ri winäq ma xtyaʼ ta rxkïn chkë ri naʼoj xtyaʼöx che rä o ma xttoʼ ta rchë nutzolij riʼ.

9, 10. ¿Achkë ütz nkiʼän ri ukʼwäy taq bʼey rchë nkitoʼ ri qachʼalal ri xqä pa mak rchë nqʼax chwäch chë ri xuʼän ma ütz ta?

⁹ Ri ukʼwäy taq bʼey nkitzʼët achkë rkʼë jbʼaʼ xbʼanö chë ri winäq xmakun. Ryeʼ nkitäj kiqʼij rchë nkitamaj achkë rma xkʼis qa rkʼuqbʼäl kʼuʼx. Rma riʼ nkiquʼ rij reʼ: ¿kʼa nutjoj na riʼ chrij le Biblia chqä kʼa ntel na chutzjoxik?, ¿chaq taqïl na nchʼö rkʼë Jehová chqä kʼa nuʼij na che rä achkë nunaʼ?, ¿xyaʼ qʼij chë ri itzel taq raynïk xbʼä rkʼamal pa ran?, ¿achkë rchiʼil ye kʼo?, ¿achkë nutzʼët, nukʼoxaj o nuskʼij rwäch?, ¿xa ya riʼ komä xbʼanö che rä rchë xqä pa mak?, ¿nqʼax chwäch chë ri xuʼän xyaʼ bʼis pa ran ri Qatataʼ Jehová?

¹⁰ Ri ukʼwäy taq bʼey xtkiʼän kʼutunïk che rä ri qachʼalal. Ryeʼ xtkiquʼ na achkë xtkikʼutuj che rä chqä ma xtkikʼutuj ta jun ri ma nkʼatzin ta nkitamaj. We ryeʼ ütz kinaʼoj xtkiʼän rkʼë, ya riʼ xtuʼän chë ri qachʼalal ma xtxiʼij ta riʼ xttzjon chqä xttoʼ rchë xtqʼax chwäch achkë xbʼanö che rä rchë xqä pa mak (Prov. 20:5). Chqä, achiʼel xuʼän Natán rkʼë David, ütz yekiksaj kʼambʼäl taq tzij rchë nkitoʼ ri qachʼalal rchë nutzʼët chë ri xuʼän ma ütz ta. Rkʼë jbʼaʼ, ri naʼäy mul ri xketzjon ri ukʼwäy taq bʼey rkʼë xttiʼon ran rma ri xuʼän, o rkʼë jbʼaʼ kan xttzolij riʼ.

11. ¿Achkë rnaʼoj xuʼän Jesús kikʼë ri winäq ri xemakun?

¹¹ Ri ukʼwäy taq bʼey nkitäj kiqʼij rchë nkikʼän kinaʼoj chrij Jesús. Che rä Saulo aj Tarso xuʼij reʼ: «Saulo, Saulo, ¿achkë rma najin nayaʼ kʼayewal pa nwiʼ?». Ri xuʼij Jesús che rä xtoʼ Saulo rchë xqʼax chwäch chë ma ütz ta ri najin nuʼän (Hech. 9:3-6). Chqä chpan Apocalipsis 2:20, 21 xuʼij reʼ taq najin wä ntzjon chrij jun ixöq ri «Jezabel» rbʼiʼ: «Xinyaʼ qʼij che rä rchë nutzolij riʼ».

12, 13. ¿Achkë ütz nkiʼän ri ukʼwäy taq bʼey rchë nkitoʼ ri winäq ri xmakun rchë nutzolij riʼ? (Keʼatzʼetaʼ chqä ri achbʼäl).

¹² Achiʼel xuʼän Jesús, ri ukʼwäy taq bʼey ma chanin ta nkiquʼ chë ri winäq ma nrajoʼ ta nutzolij riʼ. Ye kʼo ri nkitzolij kiʼ taq kʼa riʼ naʼäy mul ntzjon ri comité kikʼë, ye kʼa jojun chik nukʼwaj más tiempo chkiwäch. Rma riʼ, ri ukʼwäy taq bʼey ütz ma xa xuʼ ta jmul nkimöl kiʼ rkʼë ri xmakun. Rkʼë jbʼaʼ, taq naʼäy mul xetzjon  rkʼë, ri qachʼalal ri xmakun xtquʼ rij ri xbʼix che rä y ya riʼ xtuʼän chë xtchʼö rkʼë Jehová rchë xtuʼij che rä chë tkyuʼ rmak (Sal. 32:5; 38:18). Chqä rkʼë jbʼaʼ taq ri ukʼwäy taq bʼey xketzjon chik jmul rkʼë, ryä ya rjalon chik rnaʼoj.

¹³ Rchë nkitoʼ ri winäq rchë nutzolij riʼ, ri ukʼwäy taq bʼey nkʼatzin nqʼax chkiwäch ri nunaʼ ri winäq riʼ chqä nkʼatzin ütz kinaʼoj nkiʼän rkʼë. Ryeʼ nkiʼij che rä Jehová chë tbʼanaʼ chë ütz ntel apü jontir chkiwäch y nkiyoʼej chë ri qachʼalal nqʼax chwäch chë ma ütz ta ri najin nuʼän chqä nutzolij riʼ (2 Tim. 2:25, 26).

14. Taq jun ri xmakun nutzolij riʼ, ¿achkë qäs xtoʼö rchë, y achkë rma nqaʼij riʼ?

¹⁴ We jun ri xmakun nutzolij riʼ, kan kowan kiʼ qakʼuʼx xtqaʼän (Luc. 15:7, 10). Ye kʼa, tapeʼ ri ukʼwäy taq bʼey kan xkitäj kiqʼij chutoʼik, ¿achkë qäs xtoʼö ri qachʼalal rchë xjäl rnaʼoj? Tnatäj chqë ri xuʼij Pablo kikʼë re tzij reʼ: «Rkʼë jbʼaʼ ke riʼ Dios xkertoʼ rchë xtkijäl kinaʼoj» (2 Tim. 2:25). Achiʼel nqatzʼët, ma yë ta jun winäq nbʼanö chë jun cristiano nujäl rnaʼoj, xa kan yë Jehová. Pablo chqä xuʼij achkë ütz nukʼäm pä taq jun winäq nutzolij riʼ. Ri winäq riʼ xtqʼax más pa rjolon ri naʼoj yerkʼüt Jehová, xtqʼax chwäch chë ma ütz ta ri xuʼän chqä xtanmäj pa rqʼaʼ ri Diablo (2 Tim. 2:26).

15. ¿Achkë ma xtkiyaʼ ta qa rbʼanik ri ukʼwäy taq bʼey rchë nkitoʼ ri qachʼalal ri xmakun?

¹⁵ We ri winäq nutzolij riʼ, ri ukʼwäy taq bʼey chaq taqïl xtkibʼechʼaʼej rchë nkitoʼ rchë nkowïr rkʼuqbʼäl kʼuʼx, rchë ma nqä ta chik jmul pa rqʼaʼ Satanás chqä rchë yë ri ütz nuʼän (Heb. 12:12, 13). Ye kʼa, tapeʼ ri ukʼwäy taq bʼey ma xtkesaj ta rtzjol ri xuʼän ri qachʼalal riʼ, ¿achkë rkʼë jbʼaʼ xtkʼatzin xtbʼix che rä ri congregación?

«TAQʼLAʼ CHKIWÄCH JONTIR RI QACHʼALAL»

16. ¿Achkë najin nutzjoj kij Pablo chpan 1 Timoteo 5:20 taq xuʼij «jontir ri qachʼalal»?

¹⁶ (Taskʼij rwäch 1 Timoteo 5:20). Pablo xuʼij che rä Timoteo —jun ukʼwäy bʼey  pa congregación chqä— chë kerqʼlaʼ chkiwäch jontir ri qachʼalal ri winäq ri xa najin yemakun. ¿Achkë najin nutzjoj kij Pablo taq xuʼij «jontir ri qachʼalal?». Ma ronojel ta mul ntzjon chrij jontir ri congregación. Kʼo mul xa xuʼ ntzjon chkij qachʼalal ri kitaman ri xuʼän ri winäq riʼ, rkʼë jbʼaʼ rma xkitzʼët o rma yë ryä xbʼin chkë. Ri ukʼwäy taq bʼey xa xuʼ chkë ri qachʼalal riʼ xtkiʼij wä chë xetzjon yän rkʼë ri qachʼalal ri xmakun chqä chë najin nyaʼöx rtoʼik.

17. We ri congregación rtaman achkë xuʼän ri xmakun o rkʼë jbʼaʼ xtkitamaj na, ¿achkë rtzjol xtyaʼöx, y achkë rma?

¹⁷ Kʼo mul, kan jontir ri congregación rtaman achkë xuʼän ri qachʼalal ri xmakun, o rkʼë jbʼaʼ xtkitamaj na. We ke riʼ, ri tzij «jontir ri qachʼalal» ntzjon chrij jontir ri congregación. Rma riʼ, jun ukʼwäy bʼey xtyaʼ jun rtzjol che rä ri congregación ri akuchï xtuʼij chë ri qachʼalal riʼ xqʼil kimä ri ukʼwäy taq bʼey. ¿Achkë rma nkʼatzin nbʼan riʼ? Pablo xuʼij: «Ke riʼ ri nkʼaj chik ma xtkitzeqelbʼej ta rij» chqä ma xkeqä ta chpan jun mak.

18. ¿Achkë nkiʼän ri ukʼwäy taq bʼey taq ri xqä pa mak majanä tuʼän 18 rjnaʼ ye kʼa qasan chik pa yaʼ? (Tatzʼetaʼ chqä ri achbʼäl).

¹⁸ ¿Achkë nkiʼän ri ukʼwäy taq bʼey taq ri xqä pa mak majanä tuʼän 18 rjnaʼ ye kʼa qasan chik pa yaʼ? We ke riʼ, ri ukʼwäy taq bʼey rchë rcongregación xtkichaʼ chkikojöl ryeʼ kaʼiʼ ukʼwäy bʼey rchë yetzjon rkʼë ri kʼajol o ri qʼopoj chqä kikʼë rteʼ rtataʼ we ye Testigos. b Re ukʼwäy taq bʼey reʼ xtkikʼutuj chkë ri teʼej tataʼaj achkë toʼïk najin chik nkiyaʼ che rä kalkʼwal rchë nujäl rnaʼoj chqä rchë nutzolij riʼ. We ri kʼajol o ri qʼopoj najin nukʼän ri toʼïk riʼ, ri ukʼwäy taq bʼey  rkʼë jbʼaʼ xtkitzʼët chë ma xtkʼatzin ta xtbʼan jun comité chrij. ¿Achkë rma? Rma Jehová pa kiqʼaʼ ri teʼej tataʼaj ryaʼon wä qa rchë pa rbʼeyal yekiqʼïl kalkʼwal (Deut. 6:6, 7; Prov. 6:20; 22:6; Efes. 6:2-4). Taq ryeʼ xkiʼän yän riʼ, ri ukʼwäy taq bʼey xketzjon na kikʼë rteʼ rtataʼ ri kʼajol o ri qʼopoj nkʼaj chik mul rchë nkitzʼët we kʼa najin na nyaʼöx ri toʼïk ri nkʼatzin che rä. Ye kʼa, ¿achkë xtbʼan we ri kʼajol o ri qʼopoj ma nutzolij ta riʼ chqä ma nujäl ta rnaʼoj? We ke riʼ, ri ukʼwäy taq bʼey xtkiʼän jun comité rchë xketzjon rkʼë ri kʼajol o ri qʼopoj riʼ chqä kikʼë rteʼ rtataʼ we ye Testigos.

«JEHOVÁ KAN KOWAN NQRAJOʼ CHQÄ KAN NUPOQONAJ QAWÄCH»

19. ¿Achkë rbʼanik nkikʼüt ri ukʼwäy taq bʼey chë najin nkikʼän kinaʼoj chrij Jehová taq nkʼatzin nkitoʼ jun ri xqä chpan jun mak?

¹⁹ Ri ukʼwäy taq bʼey ri yejeʼ chkipan comités nkitäj kiqʼij rchë chʼajchʼöj njeʼ ri congregación, rma kan ya riʼ nukʼutuj Jehová chkë (1 Cor. 5:7). Ye kʼa nkajoʼ chqä nkitoʼ ri cristiano ri xmakun rchë nutzolij riʼ. Rma riʼ, taq najin nkitoʼ, nkiyoʼej chë xtjäl rnaʼoj chqä xtzolij riʼ, ke riʼ xtkikʼän kinaʼoj chrij Jehová, ri «kan kowan nqrajoʼ chqä kan nupoqonaj qawäch» (Sant. 5:11). Ri apóstol Juan kowan xajowan, rma riʼ xtzʼibʼaj reʼ: «Walkʼwal, ntzʼibʼaj reʼ chiwä rchë ma yixqä ta pa mak. Ye kʼa, we kʼo jun chiwä rïx nqä pa mak, kʼo jun ri ntoʼö qchë ri kʼo chuxkïn ri Tataʼaj: Jesucristo, jun ri kan pa rbʼeyal nuʼän che rä ronojel» (1 Juan 2:1).

20. ¿Achkë xtqatzʼët chpan ri rkʼisbʼäl tjonïk ri petenäq chpan re revista reʼ?

²⁰ Kʼo mul, ri cristiano ri xqä pa mak ma nrajoʼ ta nutzolij riʼ. Taq nbʼanatäj riʼ, nkʼatzin nesäx qa pa congregación. ¿Achkë kitoʼik nyaʼöx ri winäq riʼ? Xtqatzʼët chpan ri rkʼisbʼäl tjonïk ri petenäq chpan re revista reʼ.