JANTÄQ, ri xetzʼibʼan le Biblia xkikamluj jojun tzij. ¿Achkë rma xkiʼän riʼ? Tqatzʼetaʼ achkë rkʼë jbʼaʼ xbʼanö chkë ryeʼ rchë xkiʼän riʼ:

¿Ajän xtzʼibʼäx? Pa kiqʼij qa ri israelitas, ryeʼ majun ta wä jun kicopia rchë Rupixaʼ Moisés. Ryeʼ kan ronojel bʼaʼ mul xkikʼoxaj ri pixaʼ riʼ taq nkimöl wä kiʼ chwäch ri tabernáculo chqä chpan ri templo (Deut. 31:10-12). Kantzij na wä chë ryeʼ kʼayewal xuʼän chkiwäch xkiyaʼ kixkïn rma kan kʼïy horas xkʼatzin xepaʼeʼ chkikojöl ye kʼïy winäq (Neh. 8:2, 3, 7). Kʼo mul, taq ryeʼ yekikʼoxaj wä kʼïy mul ri tzij ri kʼo más kejqalen, ya riʼ nbʼanö wä chkë ryeʼ rchë ma chaq bʼaʼ ta yekimestaj ri naʼoj riʼ chqä kan yekismajij. Y ri tzij riʼ, ri xkamlüx kibʼixik, kan kowan wä yekʼatzin taq nbʼix achkë nkʼatzin nbʼan, achiʼel ri pixaʼ ri xyaʼ Jehová chkë ri israelitas (Lev. 18:4-22; Deut. 5:1).

Ri rubʼanik xtzʼibʼäx. Jojun peraj che rä le Biblia yebʼix bʼix chkë, achiʼel ri Salmos, El Cantar de los Cantares chqä Lamentaciones. Jojun chkë ri bʼix riʼ kʼo wä jun kicoro. Ri coro riʼ kan kʼïy wä mul nkamlüx rchë nqʼalajin achkë rma najin nbʼixäx ri bʼix riʼ chqä rchë chaq bʼaʼ nkʼaseʼ qa pa kijolon ri israelitas. Jun tzʼetbʼäl chrij riʼ ya riʼ ri Salmo 115:9-11. Chriʼ nuʼij: «Israel, takʼuqbʼaʼ akʼuʼx chrij Jehová. (Yë ryä kescudo chqä ri ntoʼö kichë). Rïx, ri rujatzul Aarón, tikʼuqbʼaʼ ikʼuʼx chrij Jehová. (Yë ryä kescudo chqä ri ntoʼö kichë). Jontir rïx, ri nixiʼij iwiʼ chwäch Jehová, tikʼuqbʼaʼ ikʼuʼx chrij Jehová. (Yë ryä kescudo chqä ri ntoʼö kichë)». Taq jun israelita nubʼixaj wä ri bʼix riʼ, kantzij na wä chë ri jaʼäl taq tzij riʼ kan yekʼaseʼ qa pa rujolon.

¿Achkë rma xtzʼibʼäx? Ye kʼo jojun chkë ri xetzʼibʼan le Biblia xekikamluj jojun tzij rma kan kowan wä kejqalen chqä nkajoʼ wä nkiyaʼ más kiqʼij ri naʼoj ri nkajoʼ nkikʼüt. Jun tzʼetbʼäl, taq Jehová xuʼij chkë ri israelitas chë ma tkitäj ta kïkʼ, ryä xuʼij che rä Moisés chë chaq taqïl tkamluj rubʼixik riʼ chkë. Dios xrajoʼ chë ryeʼ nqʼax chkiwäch chë rukʼaslemal jun winäq o jun chköp kʼo chpan rukikʼel; ntel chë tzij chë ri kïkʼ nukʼambʼej tzij chrij ri kʼaslemal (Lev. 17:11, 14). Kʼïy junaʼ chrij riʼ, taq ri apóstoles chqä ri ukʼwäy taq bʼey ri ye kʼo wä Jerusalén xetzjon chkiwäch chrij ri achkë nkʼatzin nqaʼän rchë Dios kiʼ rukʼuʼx nuʼän qkʼë, ryeʼ xkikamluj chik jmul rubʼixik chë ma ütz ta nqatäj kïkʼ (Hech. 15:20, 29).

Tapeʼ kʼo mul yekamlüx jojun tzij chpan le Biblia, reʼ ma ntel ta chë tzij chë Jehová nrajoʼ chë röj chqä yeqakamluj ri tzij riʼ. Chqä, Jesús xuʼij reʼ: «Taq xkachʼö rkʼë Dios, ma chaq xuʼ ta takamluj ri xaʼij yän che rä» (Mat. 6:7). Ryä chqä xtzjoj jojun ri ütz nqaʼij che rä Dios taq nqchʼö rkʼë rma kan rukʼwan riʼ rkʼë ri nrajoʼ nuʼän ryä (Mat. 6:9-13). Tapeʼ ma yeqakamluj ta ri tzij yeqaksaj rchë nqchʼö rkʼë Dios, röj xa bʼaʼ jaruʼ mul nqkowin nqtzjon rkʼë chrij ri qabʼin chik che rä (Mat. 7:7-11).

¡Kan ütz chë yekamlüx jojun tzij chpan le Biblia! Ya riʼ jun rubʼanik nqrtjoj ri nimaläj qatijonel rchë ütz nqbʼä pa qakʼaslemal (Is. 48:17, 18).