1. ¿Achkë xrajoʼ xuʼij ri profeta Isaías chkë ri israelitas?

 RI PROFETA Isaías xuʼij chë Jehová ya riʼ «ri Dios ri ma ntzʼukü ta tzij». Ri tzij hebreo ri xksäx rchë ri tzij «ma ntzʼukü ta tzij» ntel chë tzij «amén» (Is. 65:16; nota). Y ri tzij amén ntel chë tzij «kan ke riʼ wä» o «kantzij na wä». Le Biblia kan kʼïy mul nuksaj ri tzij amén rchë nukʼüt chë Jehová chqä Jesús kan nkiʼän ri nkiʼij. Rma riʼ ri xrajoʼ xuʼij Isaías chkë ri israelitas ya reʼ: Jehová kan nuʼän ri nuʼij. Ryä kan rukʼutun chik ya riʼ, rma ronojel mul rubʼanon ri rutzjun.

2. ¿Achkë rma ütz nqakʼuqbʼaʼ qakʼuʼx chrij ri rutzjun Jehová chqë? ¿Achkë kʼutunïk xkeqaqʼalajsaj chpan re tjonïk reʼ?

² ¿Y röj? ¿Ütz chqä nqakʼuqbʼaʼ qakʼuʼx chrij ri rutzjun Jehová chqë? Taq xeqʼax yän jun 800 junaʼ taq xjeʼ ri profeta Isaías, ri apóstol Pablo xuʼij achkë rma ütz nqanmaj chë ri rutzjun Jehová chqë kan xtbʼanatäj. Ryä xuʼij: «Dios ma nkowin ta nutzʼük tzij» (Heb. 6:18). ¿Tapeʼ chë akuchï ntzʼuktäj pä yaʼ ma ntel ta pä tzäy yaʼ chqä yaʼ ri ütz ntej? Ke riʼ chqä Jehová, rma ryä kantzij ntzjon ma nutzʼük ta tzij. Rma riʼ ütz nqakʼuqbʼaʼ qakʼuʼx chrij jontir ri nuʼij Jehová, achiʼel ri rutzjun chqë. Chpan re tjonïk reʼ xkeqaqʼalajsaj re kʼutunïk reʼ: ¿achkë rutzjun Jehová chqë ri xtbʼanatäj chqawäch apü? y ¿achkë rubʼanik rubʼin chë kan xtuʼän ri rutzjun?

3. a) ¿Achkë qayoʼen jontir röj, ri rusamajelaʼ Jehová? (Apocalipsis 21:3, 4). b) ¿Achkë nkiʼij jojun winäq taq nqatzjoj chkë ri rutzjun Jehová?

³ Ri rutzjun Jehová chqë ri xtqatzjoj komä kan ya riʼ qayoʼen jontir röj, ri rusamajelaʼ Jehová (taskʼij ruwäch Apocalipsis 21:3, 4). Jehová rutzjun chë «ma xtjeʼ ta chik kamïk, bʼis, oqʼej nixta tyowen». Taq röj nq-el chiʼ taq jay rchë nqatzjoj le Biblia, yeqaksaj re textos reʼ rchë nqakʼuqbʼaʼ kikʼuʼx ri winäq chqä rchë nqaʼij chkë achkë rubʼanik xtuʼän qakʼaslemal chwäch ri Kotzʼijaläj Ilew. ¿Achkë nkiʼij jojun winäq taq nkikʼoxaj reʼ? Ryeʼ nkiʼij: «Kan jaʼäl nakʼoxaj, ye kʼa riʼ majun bʼëy xtbʼanatäj ta».

4. a) ¿Achkë wä retaman Jehová? b) Tapeʼ Jehová xuʼij achkë nrajoʼ nuʼän, ¿achkë más xuʼij?

⁴ Taq Jehová xuʼän chë ri apóstol Juan xtzʼibʼaj reʼ chrij ri Kotzʼijaläj Ilew, ryä retaman wä chë pa qaqʼij komä xtqatzjoj re naʼoj reʼ chkë ri winäq. Chqä retaman wä chë ye kʼïy winäq kʼayewal xtuʼän chkiwäch xtkinmaj ri rutzjun ryä chqë (Is. 42:9; 60:2; 2 Cor. 4:3, 4). ¿Achkë rubʼanik xkeqatoʼ ri winäq rchë xtkinmaj chë ri nuʼij chpan Apocalipsis 21:3, 4 kantzij xtbʼanatäj? ¿Y achkë rubʼanik nqakʼuqbʼaʼ más qakʼuʼx chrij Jehová chqä chrij ri rutzjun chqë? Jehová ma xa xuʼ ta xuʼij achkë nrajoʼ nuʼän, xa kan xuʼij chqä achkë rma röj ütz nqakʼuqbʼaʼ qakʼuʼx chë ryä kan xtuʼän riʼ. Tqatzʼetaʼ jojun chkë riʼ.

5. ¿Achkë kaʼiʼ versículos yojkitoʼ rchë nqakʼuqbʼaʼ qakʼuʼx chrij ri rutzjun Jehová chqë, y achkë nkiʼij ri versículos riʼ?

⁵ Chkipan ri versículos 5 chqä 6 nqïl achkë rma ütz nqakʼuqbʼaʼ qakʼuʼx chë ri Kotzʼijaläj Ilew kantzij xtbʼanatäj. Chriʼ nuʼij: «Ri tzʼyül wä chpan ri trono xuʼij: ‹¡Tatzʼetaʼ! Najin nbʼän kʼakʼakʼ che rä jontir›. Chqä xuʼij: ‹Keʼatzʼibʼaj re tzij reʼ, rma kan ütz nakʼuqbʼaʼ akʼuʼx chkij›. Chqä xuʼij reʼ chwä: ‹¡Ya riʼ ya xebʼanatäj yän! Yïn rïn ri Alfa chqä ri Omega, ri naʼäy chqä ri rukʼisbʼäl›» (Apoc. 21:5, 6a).

6. ¿Achkë rma Apocalipsis 21:5, 6 yojkitoʼ rchë nqakʼuqbʼaʼ más qakʼuʼx chrij ri rutzjun Jehová chqë?

⁶ ¿Achkë rma re tzij reʼ yojkitoʼ rchë nqakʼuqbʼaʼ más qakʼuʼx chrij ri rutzjun Jehová chqë? Ri libro Apocalipsis b nuʼij reʼ chkij re versículos reʼ: «Aweʼ Jehová achiʼel ta najin nuʼän firmar ruwujil jun juyuʼ ri xttok kichë ri winäq, ntel chë tzij, najin nuʼän firmar ri utzil xtyaʼöx pa kiwiʼ». Chpan Apocalipsis 21:3, 4 nqïl achkë nutzüj Jehová chqë, y chkipan ri versículos 5 chqä 6, Jehová achiʼel ta nuʼän firmar ri nutzüj chqë, ke riʼ nukʼüt chë kan xtuʼän riʼ. Tqanukʼuj más rij ri tzij yeruksaj Jehová rchë nukʼüt chë kan xtuʼän ri rutzjun chqë.

7. ¿Achkë najin ntzjon chpan ri versículo 5, y achkë rma ya riʼ kan kʼo ruqʼij?

⁷ Rchë Dios nukʼüt chë kan xtuʼän ri rutzjun, yeruksaj re tzij reʼ: «Ri tzʼyül wä chpan ri trono xuʼij» (Apoc. 21:5a). Re tzij reʼ kan kowan kiqʼij rma ya reʼ jun chkë ri oxiʼ mul ri xeruksaj Jehová taq xtzjon chkipan ri visiones ri ye kʼo chpan Apocalipsis. Reʼ ntel chë tzij chë kan yë Jehová nbʼin chë xtyaʼö ri rutzjun chqë, ma jun ángel ta, nixta Jesús. Ya reʼ nukʼuqbʼaʼ más qakʼuʼx chkij ri tzij ri ye petenäq chrij riʼ, rma Jehová «ma nkowin ta nutzʼük tzij» (Tito 1:2). Kantzij na wä chë kan ütz  nqakʼuqbʼaʼ qakʼuʼx chrij ri nuʼij Apocalipsis 21:5, 6.

8. ¿Achkë nuʼij Jehová rchë nukʼüt chë kantzij xtuʼän ri rutzjun? (Isaías 46:10).

⁸ Komä qtzjon chrij ri tzij «¡Tatzʼetaʼ!» (Apoc. 21:5). Ri tzij griego ri xksäx rchë ri tzij «¡Tatzʼetaʼ!» kan kʼïy mul nqïl chpan ri wuj Apocalipsis. Kʼo jun libro nuʼij chë re tzij reʼ «nuʼän chë ri winäq ri najin nskʼin ruwäch wuj kan nurayij nutamaj ri petenäq chrij ri tzij riʼ». ¿Y achkë petenäq chrij ri tzij riʼ? Dios nuʼij: «Najin nbʼän kʼakʼakʼ che rä jontir». Tapeʼ aweʼ Jehová najin ntzjon chrij ri xtuʼän chqawäch apü, ryä retaman chë kan xtuʼän riʼ, rma riʼ ri rubʼanik nutzjoj achiʼel ta kan najin chik nuʼän (taskʼij ruwäch Isaías 46:10).

9. a) ¿Achkë npë pa qajolon taq nqakʼoxaj ri tzij «Najin nbʼän kʼakʼakʼ che rä jontir»? b) ¿Achkë xtbʼanatäj rkʼë ri «kaj» chqä ri «Ruwachʼlew» ri ye kʼo pa qaqʼij komä?

⁹ Tqatzʼetaʼ komä jun chik naʼoj ri kʼo chpan Apocalipsis 21:5: «Najin nbʼän kʼakʼakʼ che rä jontir». Chpan re capítulo reʼ rchë le Biblia, re tzij reʼ nuʼän chë nqaquʼ rij kaʼiʼ ri xtuʼän Jehová. Naʼäy, ryä xtchüp ruwäch jontir ri ma ütz ta ye kʼo komä. Y rukaʼn, xtuʼän rubʼanik jontir. Qtzjon chrij ri naʼäy ri xtuʼän ryä. Apocalipsis 21:1 nuʼij: «Ri kaj chqä ri Ruwachʼlew ri ye kʼo wä rubʼanon qa ma ye jun ta chik». «Ri kaj» ri kʼo wä rubʼanon qa, nukʼambʼej tzij chkij ri qʼatbʼäl taq tzij ri ye kʼo pa ruqʼaʼ Satanás chqä ri demonios (Mat. 4:8, 9; 1 Juan 5:19). Le Biblia kʼo mul nuksaj ri tzij Ruwachʼlew rchë ntzjon chkij ri winäq (Gén. 11:1; Sal. 96:1). Rma riʼ «ri Ruwachʼlew» ri kʼo wä rubʼanon qa, nukʼambʼej tzij chkij ri itzel taq winäq ri ye kʼo pa qaqʼij komä. Reʼ ntel chë tzij chë Jehová ma xa xuʼ ta xtuʼän rubʼanik ri «kaj» chqä ri «Ruwachʼlew», xa kan xtchüp kiwäch y xtyaʼ «jun kʼakʼakʼ kaj chqä jun kʼakʼakʼ Ruwachʼlew» pa kikʼexel, ntel chë tzij, jun kʼakʼakʼ qʼatbʼäl tzij chqä jun chik molaj winäq.

10. ¿Achkë chik jun rubʼanik xtuʼän Jehová «kʼakʼakʼ che rä jontir»?

¹⁰ ¿Achkë chik jun rubʼanik xtuʼän Jehová «kʼakʼakʼ che rä jontir»? (Apoc. 21:5). Jehová xtuʼän rubʼanik le Ruwachʼlew chqä xtuʼän chë ri winäq xttel qa ri mak chkij. Achiʼel xuʼij ri profeta Isaías, jontir le Ruwachʼlew xttok jun kotzʼijaläj ilew, achiʼel ri jardín ri xjeʼ Edén. ¿Y achkë xtbʼanatäj kikʼë ri winäq? Jehová xkeruknaj (xkeruqʼomaj) ri ye koj-ïn, ri ye moyiʼ chqä ri ma yekowin ta yekʼoxan, y xkerukʼasoj pä ri winäq ri ye kamnäq äl (Is. 25:8; 35:1-7).

11. ¿Achkë xuʼij Jehová che rä Juan chë tbʼanaʼ, y achkë rma?

¹¹ ¿Achkë chik más xuʼij Jehová? Ryä xuʼij reʼ che rä Juan: «Keʼatzʼibʼaj re tzij reʼ, rma kan ütz nakʼuqbʼaʼ akʼuʼx chkij» (Apoc. 21:5). Jehová ma xa xuʼ ta xuʼij che rä Juan chë ttzʼibʼaj ri xuʼij che rä, xa kan xuʼij chqä che rä achkë rma kʼo chë nuʼän riʼ. Ryä xuʼij: «Rma kan ütz nakʼuqbʼaʼ akʼuʼx chkij». ¡Kan ütz chë Juan xnmaj rutzij Jehová y xtzʼibʼaj qa ri xuʼij che rä! Rma ryä xuʼän riʼ, röj nqkowin nqatamaj chrij ri Kotzʼijaläj Ilew ri rutzjun Dios chqë chqä nqkowin nqchʼobʼon chrij ri utzil ri xtyaʼöx pa qawiʼ chqawäch apü.

12. ¿Achkë rma Jehová nkowin nuʼij «¡Ya riʼ ya xebʼanatäj yän!»?

¹² ¿Achkë chik nuʼij Jehová chrij riʼ?  «¡Ya riʼ ya xebʼanatäj yän!» (Apoc. 21:6). Ri rubʼanik nutzjoj Jehová ri rutzjun kan achiʼel ta ya xebʼanatäj yän. Y kʼo rma nuʼän riʼ, rma majun ta jun nqʼatö rchë ryä rchë nuʼän ri nrajoʼ. ¿Achkë chik nuʼij Jehová chrij reʼ rchë nukʼüt chë kan xtuʼän ri rutzjun?

13. ¿Achkë rma Jehová nuʼij «Yïn rïn ri Alfa chqä ri Omega»?

¹³ Achiʼel xqaʼij qa, Jehová oxiʼ mul xtzjon chkipan ri visiones ri xerutzʼët Juan (Apoc. 1:8; 21:5, 6; 22:13). Chkipan ri visiones riʼ, ryä xuʼij: «Yïn rïn ri Alfa chqä ri Omega». Alfa ya riʼ ri naʼäy letra rchë ri abecedario griego, y omega ya riʼ rukʼisbʼäl. Taq Jehová nuʼij chë yë ryä «ri Alfa chqä ri Omega», ryä nrajoʼ nuʼij chë xa bʼa achkë ri nuchäp rubʼanik kan nukʼïs.  

14. a) Taʼij ajän xuʼij Jehová «Alfa» y ajän xtuʼij «Omega». b) ¿Achkë nukʼüt Jehová chqawäch chpan Génesis 2:1-3?

¹⁴ Taq Jehová xeruʼän Adán y Eva, ryä xuʼij chkë achkë nrajoʼ pa kiwiʼ ri winäq chqä pa ruwiʼ le Ruwachʼlew. Le Biblia nuʼij: «Dios xyaʼ utzil pa kiwiʼ y xuʼij chkë: ‹Kejeʼ iwalkʼwal, kixkʼiyär, tinujsaj le Ruwachʼlew, tismajij chqä tichajij›» (Gén. 1:28). Taq Jehová xuʼij ri nrajoʼ nuʼän, ya riʼ achiʼel ta xuʼij «Alfa». Kʼo jun qʼij, ri kalkʼwal Adán y Eva ri majun ta mak chkij xtkinujsaj le Ruwachʼlew chqä xtkiʼän jun kotzʼijaläj ilew che rä. Taq xtbʼeqä ri qʼij riʼ, nqkowin nqaʼij chë Jehová achiʼel ta xtuʼij «Omega». Taq ryä xkʼïs rubʼanik ri kaj, le Ruwachʼlew chqä jontir ri ye kʼo chwäch, ryä xkʼüt chë kan xtuʼän ri rutzjun. ¿Achkë rubʼanik xuʼän riʼ? Taq xuʼän loqʼoläj che rä ri séptimo qʼij (taskʼij ruwäch Génesis 2:1-3). ¿Achkë ntel chë tzij riʼ? Chë  Jehová xksaj ri séptimo qʼij rchë nuʼän chë nbʼanatäj ri nrajoʼ pa kiwiʼ ri winäq chqä pa ruwiʼ le Ruwachʼlew. Ryä xrajoʼ chë ruraybʼal xtzʼaqät ta taq xkʼis ri séptimo qʼij.

15. ¿Achkë rma achiʼel ta xqʼalajin chë Jehová ma xtkowin ta chik xtuʼän ri ruchʼobʼon?

¹⁵ Taq Adán y Eva xkiqʼäj rutzij Jehová, ryeʼ xeʼok ajmakiʼ. Chrij riʼ xkiyaʼ qa ri mak chqä ri kamïk chkij ri kalkʼwal (Rom. 5:12). Rma xbʼanatäj riʼ, achiʼel ta xqʼalajin chë Satanás xkowin xqʼät ri xrajoʼ Dios pa kiwiʼ ri winäq chqä chë Jehová majun bʼëy chik xtkowin ta xtuʼij «Omega». Rkʼë jbʼaʼ Satanás xquʼ chë Jehová majun ta chik achkë xtkowin xtuʼän. Jun tzʼetbʼäl, we Jehová xchüp ta kiwäch Adán y Eva y xuʼän ta chik jun kʼlaj winäq rchë xuʼän ri xrajoʼ pa naʼäy, Satanás xkowin ta xuʼij chë Dios xa nutzʼük tzij. ¿Achkë rma? Rma, achiʼel nuʼij Génesis 1:28, Jehová rubʼin chik che rä Adán y Eva chë ri kalkʼwal ryeʼ xkenujsan le Ruwachʼlew.

16. ¿Achkë rma Satanás rkʼë jbʼaʼ xquʼ chë xtkowin xtuʼij chë Jehová kan majun ta achkë nkowin nuʼän?

¹⁶ ¿Achkë chik jun rkʼë jbʼaʼ xquʼ ri Diablo? Rkʼë jbʼaʼ ryä xquʼ chë Jehová xtyaʼ qʼij chë Adán y Eva xkejeʼ kalkʼwal, ye kʼa ri kalkʼwal majun bʼëy xttel ta qa ri mak chkij (Ecl. 7:20; Rom. 3:23). Xa ta xbʼanatäj riʼ, kantzij na wä chë Satanás xkowin ta xuʼij chë Jehová kan majun ta achkë nkowin nuʼän. ¿Achkë rma? Rma ma xtbʼanatäj ta wä ri ruchʼobʼon ryä; ma xkejeʼ ta wä winäq chwäch le Ruwachʼlew ri majun ta mak chkij.

17. ¿Achkë xuʼän Jehová rchë xsöl ri xkiʼän Satanás, Adán chqä Eva, y achkë xtbʼanatäj pa rukʼisbʼäl? (Tatzʼetaʼ chqä ri achbʼäl).

¹⁷ Jehová xsöl ri xkiʼän Satanás, Adán chqä Eva, ye kʼa ri rubʼanik xuʼän che rä rkʼë jbʼaʼ majun bʼëy xquʼ ta Satanás (Sal. 92:5). Taq Jehová xyaʼ qʼij chë Adán y Eva xejeʼ kalkʼwal, ryä xkʼüt chë ma nutzʼük ta tzij chqä chë kan nkowin nuʼän ri nuʼij. ¿Achkë rubʼanik xuʼän riʼ? Ryä xuʼän chë «rujatzul» jun ixöq xeruköl kalkʼwal Adán y Eva, rchë ke riʼ xtkowin xtuʼän ri ruchʼobʼon (Gén. 3:15; 22:18). Satanás majun bʼëy xquʼ ta chë Jehová xkeruköl ri winäq. ¿Achkë rma? Rma ri xuʼän Jehová xkʼüt chë ryä kan kowan najowan (Mat. 20:28; Juan 3:16). Y rma Satanás xa xuʼ ryä nrajoʼ qa riʼ, ma nkowin ta yerajoʼ ri nkʼaj chik. ¿Achkë xtbʼanatäj  chqawäch apü rma ri xuʼän Jehová pa qawiʼ? Taq xkekʼis ri 1,000 junaʼ ri xtqʼät tzij Cristo, ri kalkʼwal Adán y Eva xttel qa ri mak chkij chqä xkejeʼ chwäch le Ruwachʼlew ri rubʼanon chik jun kotzʼijaläj ilew, achiʼel xrajoʼ Jehová pa naʼäy. Taq xtbʼeqä ri qʼij riʼ, Jehová xtkowin xtuʼij «Omega».

18. ¿Achkë oxiʼ rma nqanmaj chë Jehová kan xtuʼän ri rutzjun chqë? (Tatzʼetaʼ chqä ri recuadro « Oxiʼ rma ri ütz nqakʼuqbʼaʼ qakʼuʼx chrij ri rutzjun Jehová chqë»).

¹⁸ Chpan re tjonïk reʼ xqatzʼët achkë rma nqanmaj chë le Ruwachʼlew xttok jun kotzʼijaläj ilew. Ye kʼa ¿achkë ütz nqaʼij chkë ri nkʼaj chik rchë ryeʼ chqä nkinmaj chë Dios kan xtuʼän ri rutzjun chqë? Naʼäy, ütz nqaʼij chkë chë yë Jehová ntzjü ya riʼ chqë. Apocalipsis nuʼij: «Ri tzʼyül wä chpan ri trono xuʼij: ‹¡Tatzʼetaʼ! Najin nbʼän kʼakʼakʼ che rä jontir›». Ryä nrajoʼ nuʼän ri rutzjun, y kʼo runaʼoj chqä ruchqʼaʼ rchë nuʼän riʼ. Rukaʼn, ütz chqä nqaʼij chë chwäch Jehová kan achiʼel ta ya xuʼän yän ri rutzjun, rma riʼ kan ke riʼ rubʼanik nutzjoj. Ryä nuʼij reʼ: «Re tzij reʼ, kan ütz nakʼuqbʼaʼ akʼuʼx chkij». «¡Ya riʼ ya xebʼanatäj yän!». Rox, ütz chqä nqaʼij chë xa bʼa achkë ri nuchäp rubʼanik Jehová kan nukʼïs. Ya riʼ nukʼüt chqawäch ri tzij «Yïn rïn ri Alfa chqä ri Omega». Jehová xtkʼüt chë Satanás xa jun ajtzʼuküy tzij chqä chë majun nkʼatzin wä.

19. ¿Achkë ütz naʼän we jun winäq kʼayewal nuʼän chwäch nunmaj chë le Ruwachʼlew xttok jun kotzʼijaläj ilew?

¹⁹ Tnatäj chawä chë, taq xkatzjon rkʼë jun winäq chiʼ taq jay chrij ri rubʼanik rukʼutun Dios chqawäch chë kan xtuʼän ri rutzjun, rït más xtakʼuqbʼaʼ akʼuʼx chrij riʼ. Rma riʼ taq xtaskʼij ri jaʼäl taq tzij kʼo chpan Apocalipsis 21:4 chwäch jun winäq, ye kʼa ryä xtuʼij chawä «Kan jaʼäl nakʼoxaj, ye kʼa riʼ majun bʼëy xtbʼanatäj ta», ¿achkë ütz naʼän? Jun ri ütz naʼän ya riʼ naskʼij chqä naqʼalajsaj ri versículos 5 chqä 6 chwäch. Taʼij che rä ri winäq chë ke riʼ rubʼanik rukʼutun Jehová chqawäch chë kan xtuʼän ri rutzjun chqë, rma ri nuʼij chkipan ri versículos riʼ achiʼel ta ru-firma ri ruyaʼon ryä chwäch jun wuj (Is. 65:16).